Delovni stroj lahko upravlja izkušen in usposobljen človek, pa se kljub temu zgodi napaka.
Upravljavec bagra napačno oceni razdaljo in z delovno roko zadene objekt. Voznik viličarja prehitro zapelje v zavoj in prevrne tovor. Traktor zdrsne s poti. Nakladalnik pri vzvratni vožnji zadene drugo vozilo.
Včasih je dovolj samo nekaj sekund nepazljivosti.
Ko se to zgodi, je prva misel lastnika običajno:
»Saj imam stroj zavarovan. Ali bo zavarovalnica plačala škodo?«
Odgovor ni preprost.
V nekaterih primerih je škoda zaradi človeške napake lahko krita. V drugih primerih lahko zavarovalni pogoji določajo omejitve ali izključitve.
Odločilno ni samo vprašanje, ali je upravljavec naredil napako.
Odločilno je predvsem:
kakšno zavarovanje imate, kaj se je zgodilo, kako je bil stroj uporabljen in kaj določajo konkretni zavarovalni pogoji.
Človeška napaka je del realnega življenja
Noben človek ni nezmotljiv.
To velja tudi za najbolj izkušene upravljavce delovnih strojev.
Pri delu z bagrom je treba ocenjevati teren, globino, položaj ljudi in objektov.
Pri viličarju je treba spremljati tovor, višino, nosilnost in promet v skladišču.
Pri žerjavu je treba pravilno oceniti breme in način dviga.
Pri traktorju je treba upoštevati teren, priključke in vremenske razmere.
Vse to pomeni veliko odločitev v kratkem času.
Zato se napake dogajajo.
Pravo vprašanje pri zavarovanju pa je:
Ali zavarovanje predvideva tudi možnost, da človek naredi napako?
Kaj pomeni nepravilno upravljanje?
Izraz je lahko zelo širok.
Ena stvar je običajna človeška napaka.
Druga stvar je zavestno ravnanje v nasprotju z navodili.
Tretja je uporaba stroja, za katero stroj ni namenjen.
Četrta je upravljanje s strani osebe, ki za to ni usposobljena.
Peta pa je lahko namerno povzročena škoda.
Zavarovalnica teh situacij ne more obravnavati kot eno samo stvar.
Zato je pri škodi pomembno ugotoviti kaj se je dejansko zgodilo.
Primer: bager zadene objekt
Predstavljajmo si, da upravljavec bagra pri delu napačno oceni razdaljo.
Z delovno roko zadene sosednji objekt.
Objekt je poškodovan, poškodovan pa je tudi bager.
Tukaj imamo lahko dve ločeni vprašanji.
Škoda na bagru
Ali jo krije kasko oziroma drugo ustrezno zavarovanje stroja?
Škoda na objektu
Ali je krita iz zavarovanja odgovornosti?
To je pomembno.
Čeprav je isti dogodek povzročil obe škodi, se lahko obravnavata iz različnih zavarovanj.
Ali običajna napaka pomeni, da kasko ne velja?
Ne nujno.
To je ena najpogostejših zmot.
Če bi vsaka človeška napaka avtomatično pomenila izgubo zavarovalnega kritja, bi bilo veliko zavarovanj precej manj uporabnih.
Zavarovanje je navsezadnje namenjeno tudi nepričakovanim dogodkom.
Če upravljavec pri običajnem delu naredi nenamerno napako in poškoduje stroj, je lahko škoda krita, če je takšen dogodek v okviru sklenjenega kritja in ni izključen.
Toda to je treba preveriti v konkretnih pogojih.
Pri delovnih strojih so lahko določene nevarnosti in načini uporabe posebej urejeni.
Zato ni mogoče reči:
»Človeška napaka je vedno krita.«
Prav tako ne:
»Če je kriv voznik, zavarovanje nikoli ne plača.«
Obe trditvi sta preveč poenostavljeni.
Velika razlika: malomarnost ali namerna škoda
Pri zavarovanju je pomembna razlika med tem, da nekdo nenamerno naredi napako, in tem, da nekdo namerno povzroči škodo.
Če upravljavec po nesreči zadene objekt, je to ena situacija.
Če bi nekdo namenoma poškodoval stroj, je to povsem druga zgodba.
Zavarovanje praviloma ni namenjeno temu, da bi nekdo namerno povzročil škodo in jo nato prevalil na zavarovalnico.
Pri posameznih zavarovanjih so zato namerna dejanja oziroma določene oblike grobe malomarnosti lahko predmet izključitev ali posebnih določb.
Točno vsebino je treba preveriti v konkretnih pogojih.
Kaj pomeni groba malomarnost?
To je pomemben izraz, vendar ga ne smemo enačiti z vsako običajno napako.
Človek, ki se pri delu zmoti, še ni nujno ravnal tako, da bi lahko govorili o grobi malomarnosti.
Drugače je, če nekdo zavestno in očitno krši osnovna pravila varnega dela.
Na primer:
- uporablja stroj na očitno neprimeren način,
- ignorira pomembne varnostne zahteve,
- zavestno preseže dovoljeno nosilnost,
- upravlja stroj v okoliščinah, za katere ve, da so nevarne,
- uporablja stroj v nasprotju z njegovim osnovnim namenom.
Toda tudi tukaj ni dobro delati avtomatičnih zaključkov.
Ali je šlo za grobo malomarnost, je stvar konkretnih okoliščin in pogodbenih določil.
Kaj če upravljavec ni bil usposobljen?
To je lahko precej bolj problematično.
Delovni stroji niso igrače.
Za določene stroje in dela veljajo zahteve glede usposobljenosti, varnosti in načina uporabe.
Če podjetje dovoli upravljanje stroja osebi, ki za to ni ustrezno usposobljena, se lahko pri škodi pojavijo dodatna vprašanja.
Na primer:
Ali je bila oseba sploh pooblaščena za upravljanje?
Ali je imela ustrezno usposabljanje?
Ali je delodajalec preveril njeno usposobljenost?
Ali je bil stroj uporabljen skladno z navodili?
Ali je bila škoda posledica pomanjkanja usposobljenosti?
To so lahko pomembne okoliščine pri obravnavi škode.
Kaj če upravljavec nima ustreznega dovoljenja?
Tudi to je treba razlikovati od običajne napake.
Če nekdo brez ustreznih pogojev upravlja določen delovni stroj in pride do nesreče, se lahko zavarovalnica pri obravnavi škode osredotoči na vprašanje, ali je bila uporaba stroja skladna s pogodbo in veljavnimi predpisi.
Pri odgovornosti je lahko položaj še posebej pomemben.
Zato ni dovolj, da podjetnik reče:
»Znam upravljati bager.«
Pomembno je, ali je bila oseba za to tudi ustrezno usposobljena in pooblaščena.
Kaj če je upravljavec preobremenjen ali utrujen?
To je bolj življenjski primer, kot si marsikdo prizna.
Človek dela dolg dan.
Pozornost pade.
Pri manevriranju napačno oceni razdaljo.
Stroj zadene oviro.
Ali je to avtomatično razlog za zavrnitev zavarovanja?
Ne.
Utrujenost sama po sebi še ne pove, ali je škoda zavarovana.
Pomembno je, kaj se je zgodilo in kakšna so pravila konkretne police.
Toda pri ugotavljanju odgovornosti podjetja in varnosti pri delu lahko takšne okoliščine postanejo zelo pomembne.
Zavarovanje ne sme postati izgovor za slabo organizacijo dela.
Kaj če upravljavec ignorira opozorilo?
Recimo, da je stroj opremljen z opozorilnim sistemom.
Upravljavec opazi opozorilo, vendar ga zavestno ignorira in nadaljuje delo.
Nato pride do poškodbe.
To je bistveno drugačna situacija od trenutka, ko nekdo pri normalnem delu naredi nenamerno napako.
Pri obravnavi škode se lahko postavi vprašanje:
Ali je bilo ravnanje tako odstopajoče od pravilne uporabe, da predstavlja razlog za omejitev ali izključitev kritja?
Odgovor je odvisen od konkretne police in okoliščin.
Kaj če je bil stroj preobremenjen?
To je pri delovnih strojih zelo pomembno.
Viličar ima določeno nosilnost.
Žerjav ima določene omejitve.
Bager ima svoje tehnične omejitve.
Če nekdo zavestno dviguje več, kot je dovoljeno, tveganje močno naraste.
Če pride do škode, bo pomembno ugotoviti:
- kakšna je bila dovoljena nosilnost,
- kakšen je bil dejanski tovor,
- kdo je sprejel odločitev,
- ali je upravljavec poznal omejitve,
- ali je šlo za nesrečo ali zavestno ravnanje.
Tukaj je razlika med »napako« in »zavestnim tveganjem« lahko zelo pomembna.
Kaj če se stroj uporablja za nekaj, čemur ni namenjen?
Predstavljajmo si, da nekdo uporabi viličar za dvig človeka na improvizirani paleti.
Ali pa bager uporabi za opravilo, za katerega ni predviden.
Če se stroj poškoduje, ni dovolj reči:
»Zavarovan je.«
Zavarovalnica bo lahko preverjala, ali je bil stroj uporabljen na način, ki ga zavarovanje predvideva.
Prav tako je pomembno, ali je takšna uporaba skladna z navodili proizvajalca in predpisi.
Zavarovanje namreč ne pomeni dovoljenja za uporabo stroja na kakršenkoli način.
Kaj pa če se upravljavec zmoti pri običajnem delu?
To je najbolj pomemben praktični primer.
Upravljavec je usposobljen.
Stroj je pravilno vzdrževan.
Delo poteka normalno.
Toda človek napačno oceni razdaljo.
Zgodi se nenaden dogodek in stroj se poškoduje.
Če je takšen dogodek zajet v zavarovalnem kritju in ni podan razlog za izključitev, je lahko škoda krita.
To je pravzaprav eden od razlogov, zakaj kasko obstaja.
Toda pri delovnih strojih je treba preveriti, ali konkretna polica pokriva poškodbe pri njihovi delovni uporabi. Nekateri pogoji imajo pri delovnih strojih posebne določbe in omejitve.
Kaj pa odgovornost za škodo tretjim osebam?
Zdaj pridemo do druge strani problema.
Upravljavec viličarja naredi napako in poškoduje tuje blago.
Bager poškoduje sosednjo ograjo.
Traktor zadene tuje vozilo.
Tukaj ne govorimo več samo o škodi na vašem stroju.
Govorimo o odgovornosti za škodo drugim.
Pri tem je pomembno, ali imate ustrezno zavarovanje odgovornosti in ali konkretni dogodek spada v njegovo kritje.
Zato je lahko isti dogodek povezan z dvema zavarovanjema:
kasko za vaš stroj
in
odgovornost za tujo škodo.
Kaj če upravljavec povzroči škodo namerno?
Tu je odgovor precej bolj jasen.
Če nekdo namerno poškoduje stroj, ne moremo govoriti o običajni nesreči pri delu.
Zavarovanje praviloma ni namenjeno namernemu povzročanju škode.
Pri takšnih dogodkih lahko veljajo posebne izključitve.
Zato je pomembno, da ob prijavi škode vedno pošteno opišete okoliščine.
Poskus prikrivanja namernega dejanja lahko položaj še poslabša.
Kaj če je upravljavec alkoholiziran?
To je ena najbolj resnih situacij.
Če je upravljavec pod vplivom alkohola ali drugih snovi in povzroči škodo, lahko nastanejo zelo pomembne posledice glede zavarovalnega kritja, odgovornosti in morebitnih regresnih zahtevkov.
Pri obveznem avtomobilskem zavarovanju zakon izrecno ureja položaje, v katerih lahko zavarovalnica po izplačilu odškodnine uveljavlja povračilo od odgovorne osebe, med drugim v določenih primerih vožnje pod vplivom alkohola ali drugih okoliščin.
Pri drugih vrstah zavarovanj je treba pogledati konkretne pogoje.
To ni področje za ugibanje.
Pri večji škodi so lahko finančne posledice zelo resne.
Kaj pomeni regres?
Regres pomeni, poenostavljeno povedano, da zavarovalnica najprej izplača oškodovancu, nato pa lahko v določenih primerih zahteva povračilo od odgovorne osebe.
To je pomembno predvsem pri zavarovanju odgovornosti.
Človek lahko zato napačno razmišlja:
»Saj je zavarovano, torej meni ni treba skrbeti.«
Ni vedno tako.
Če so izpolnjeni pogoji za regres, lahko zavarovanec oziroma odgovorna oseba kljub zavarovanju kasneje nosi pomemben del finančnega bremena.
Kaj bo zavarovalnica preverjala?
Ko pride do škode, je pomembna celotna zgodba.
Zavarovalnico lahko zanimajo:
- kdo je upravljal stroj,
- ali je bil upravljavec usposobljen,
- kakšno delo je opravljal,
- kako je prišlo do dogodka,
- ali je bil stroj pravilno vzdrževan,
- ali so bile upoštevane omejitve proizvajalca,
- ali je bila naprava pravilno uporabljena,
- ali je bil upravljavec pod vplivom alkohola ali drugih snovi,
- ali je šlo za namerno dejanje,
- ali so bile kršene varnostne zahteve.
To ne pomeni, da je vsaka napaka razlog za zavrnitev.
Pomeni pa, da okoliščine škode štejejo.
Kaj mora storiti podjetnik?
Najboljša zaščita se začne še pred nesrečo.
Podjetje mora poskrbeti za:
ustrezno usposobljene upravljavce,
redno vzdrževanje strojev,
upoštevanje navodil proizvajalca,
varno organizacijo dela,
ustrezno dokumentacijo,
in primerno zavarovanje.
To niso nadomestila drug za drugega.
Če imate odlično zavarovanje, vendar zaposlenim dovolite nevarno in nepravilno uporabo strojev, imate še vedno velik problem.
Kako preveriti, ali ste dobro zavarovani?
Vzemite svojo polico in poiščite odgovore na naslednja vprašanja:
Ali je krita škoda zaradi napake upravljavca?
Ne zadovoljite se z odgovorom »da«.
Vprašajte, v kakšnih okoliščinah.
Ali velja kritje pri delu?
To je pri delovnih strojih bistveno.
Katere oblike nepravilne uporabe so izključene?
To je pogosto pomembnejše od samega seznama kritij.
Kaj se zgodi pri grobi malomarnosti?
Preverite konkretne pogoje.
Kaj se zgodi, če stroj upravlja nepooblaščena oseba?
To vprašanje je še posebej pomembno za podjetja z več zaposlenimi.
Kaj če upravljavec povzroči škodo tretji osebi?
Tu potrebujete odgovor glede zavarovanja odgovornosti.
Največja napaka je ena sama beseda: »zavarovano«
»Stroj je zavarovan.«
To je premalo.
Enako kot pri avtomobilu.
Avto je lahko zavarovan, vendar to še ne pomeni, da je zavarovana vsaka možna škoda.
Pri delovnem stroju je stvar še bolj zapletena, ker ima stroj dve funkciji:
premika se
in
opravlja delo.
Zato je treba vedeti, katera tveganja so vključena v posamezno zavarovanje.
Kaj storiti, če pride do škode zaradi napake?
Najprej poskrbite za ljudi.
Nato preprečite nadaljnjo škodo.
Potem dokumentirajte dogodek.
Fotografirajte stroj, okolico in poškodbe.
Zapišite, kaj se je zgodilo.
Obvestite zavarovalnico.
In predvsem ne prikrivajte okoliščin.
Če je upravljavec naredil napako, povejte, kaj se je zgodilo.
Če je bil stroj preobremenjen, tega ne skrivajte.
Če obstaja sum na nepravilno uporabo, naj se okoliščine strokovno ugotovijo.
Pri zavarovanju je resnična in popolna prijava škode bistveno boljša od poskusa, da bi zgodbo prikrojili.
Človeške napake ni mogoče izločiti iz poslovanja
To je realnost.
Če imate deset ljudi, ki vsak dan upravljajo stroje, bo prej ali slej nekdo naredil napako.
Vprašanje ni, ali se bo napaka zgodila.
Vprašanje je:
Kako velika bo njena posledica?
Dober sistem varnosti zmanjša verjetnost napake.
Dobro usposabljanje zmanjša tveganje.
Dobro vzdrževanje zmanjša možnost okvare.
Dobro zavarovanje pa lahko zmanjša finančne posledice, če se kljub vsemu zgodi škoda.
To so štirje deli iste zgodbe.
Zaključek
Ali zavarovanje krije škodo zaradi nepravilnega upravljanja delovnega stroja?
Lahko jo, vendar ne avtomatično in ne v vseh okoliščinah.
Običajna nenamerna napaka upravljavca je lahko zavarovana, če konkretno kritje vključuje takšno škodo in ni podana izključitev.
Povsem drugače pa je lahko pri namerni škodi, grobi malomarnosti, nepravilni uporabi stroja, neustrezno usposobljenem upravljavcu, alkoholu ali drugih kršitvah. Takrat lahko zavarovalni pogoji določajo omejitve, izključitve ali celo možnost regresa.
Zato je pri delovnem stroju najpomembnejše, da ne vprašate samo:
»Ali je stroj zavarovan?«
Vprašajte:
»Kaj se zgodi, če moj upravljavec pri normalnem delu naredi napako in poškoduje stroj?«
In nato še:
»Kaj se zgodi, če zaradi te napake poškoduje tuje premoženje ali človeka?«
Če poznate odgovora na obe vprašanji, veste precej več o svojem zavarovanju kot nekdo, ki samo ve, koliko plačuje za polico.
Pri zavarovanju delovnega stroja ni pomembno samo, da je zavarovan. Pomembno je, da je zavarovan za način, na katerega ga v resnici uporabljate.