Delovni stroj je lahko vreden 20.000 evrov. Lahko 100.000. Lahko tudi pol milijona.

Toda ne glede na vrednost velja nekaj preprostega: stroj je zavarovan samo toliko, kolikor je dobro sestavljeno njegovo zavarovanje.

Podjetnik pogosto razmišlja zelo praktično. Kupi stroj, ga registrira oziroma evidentira, sklene zavarovanje in se vrne k delu. Polico pospravi v predal.

Potem minejo leta.

Stroj se uporablja na različnih gradbiščih, zamenjajo se delavci, spremenijo se naloge, vrednost stroja se spremeni, mogoče se doda nova oprema. Zavarovanje pa ostane skoraj enako.

In potem pride nesreča.

Takrat se pokaže, ali je bilo zavarovanje res dobro.

Pri strojelomnem zavarovanju so lahko kriti različni nenadni in nepredvideni dogodki, vendar so obseg kritja, izključitve, način vrednotenja in krajevna veljavnost odvisni od konkretne police in pogojev. Pri prenosnih strojih je lahko na primer prevoz predmet dodatnega kritja.

Poglejmo deset najpogostejših napak.

1. Napaka: »Stroj je zavarovan, zato je vse krito.«

To je verjetno največja napaka.

Beseda zavarovan sama po sebi ne pove skoraj nič.

Pomembno je:

kaj je zavarovano,
pred katerimi nevarnostmi,
kje velja zavarovanje,
kdo lahko stroj uporablja,
ali velja med prevozom,
katere so izključitve,
kakšna je zavarovalna vsota,
kakšna je franšiza,
kako se obračuna škoda.

Podjetnik lahko reče:

»Naš bager je zavarovan za 150.000 evrov.«

Toda to še ne pove, kaj se zgodi, če:

bager pogori,
ga zalije poplava,
se prevrne,
ga poškoduje delavec,
se poškoduje med prevozom,
pride do mehanske okvare,
ga ukradejo.

Vsak od teh primerov je lahko drugače obravnavan.

Zato pri zavarovanju ni dovolj vprašanje:

»Ali je stroj zavarovan?«

Pravo vprašanje je:

»Kaj se mora zgoditi, da bo zavarovalnica dejansko plačala škodo?«

2. Napaka: zavarovanje je sklenjeno na staro vrednost stroja

To se zgodi zelo pogosto.

Podjetje je leta 2018 kupilo stroj za 100.000 evrov.

Danes je podoben nov stroj vreden 150.000 evrov.

Toda zavarovalna vsota je še vedno 100.000 evrov.

Podjetnik se tega morda sploh ne zaveda.

Še huje je, če je stroj vreden več, kot je zavarovalna vsota, in pride do škode.

Pri podzavarovanju se lahko zavarovalnina sorazmerno zmanjša, če pogodba ne določa drugače. To določa tudi slovenski Obligacijski zakonik.

Zato je vrednost stroja nekaj, kar je treba občasno preveriti.

Še posebej pri:

dragih strojih,
hitri rasti cen nove opreme,
tehnološko zahtevnih strojih,
strojih z veliko dodatne opreme.

3. Napaka: podjetnik gleda samo na nabavno ceno

»Stroj je stal 120.000 evrov.«

Dobro.

Ampak to je podatek iz preteklosti.

Danes je lahko nov primerljiv stroj vreden 180.000 evrov.

Ali pa samo 80.000 evrov.

Odvisno od:

starosti,
modela,
delovnih ur,
tehničnega stanja,
trga,
tehnološkega razvoja,
opreme.

Pri zavarovanju je zato treba razumeti razliko med novo vrednostjo in dejansko vrednostjo ter način, kako konkretna zavarovalna pogodba določa obračun škode.

Pri nekaterih zavarovanjih se lahko dodatno dogovori tudi kritje amortizirane vrednosti pri delnih škodah.

Najslabše je, da podjetnik številko preprosto prepiše iz stare police in jo uporablja še naslednjih deset let.

4. Napaka: pozabimo na dodatno opremo

To je pri delovnih strojih zelo pomembno.

Vzemimo bager.

Osnovni stroj:

140.000 €

Potem podjetje dokupi:

hidravlično kladivo,
dodatne žlice,
grabež,
hitro spojko,
rotator.

Dodatna oprema skupaj:

35.000 €

Zdaj imamo strojni komplet, ki je vreden 175.000 evrov.

Toda na polici je še vedno navedeno samo:

140.000 €

Kaj se zgodi ob škodi?

Odgovor je odvisen od konkretne police in od tega, kaj je bilo vključeno v predmet zavarovanja.

Zato je pomembno, da se dodatna oprema ne obravnava kot nepomembna podrobnost.

Pri dragem stroju je lahko prav dodatna oprema vredna toliko kot manjši osebni avtomobil.

5. Napaka: ne povemo, kako se stroj v resnici uporablja

To je napaka, ki jo podjetja naredijo iz praktičnosti.

Pri sklepanju zavarovanja povedo:

»Imamo bager.«

In to je vse.

Toda zavarovalnico bi moralo zanimati tudi:

kje se uporablja,
za kakšna dela,
koliko ur dela,
ali se pogosto premika,
ali dela na gradbiščih,
ali dela na zahtevnem terenu,
ali se uporablja v tujini,
kako se prevaža.

Pri premičnih strojih je to še posebej pomembno.

Na primer, pri nekaterih poslovnih zavarovanjih so naprave zavarovane na kraju, navedenem na polici, za prenosne naprave pa se lahko posebej razširi kritje na prenos oziroma prevoz.

Zato zavarovalnemu svetovalcu povejte resničen način uporabe.

Ne tistega, ki zveni najlepše.

6. Napaka: pozabimo na prevoz stroja

Delovni stroj je po naravi stvari pogosto mobilen.

Danes je na enem gradbišču.

Jutri na drugem.

Med njima pa ga je treba prepeljati.

In ravno med prevozom lahko pride do škode.

Podjetnik pa šele po nesreči ugotovi:

»Mislil sem, da je stroj zavarovan tudi med prevozom.«

Misliti ni dovolj.

To mora pisati v pogodbi oziroma mora biti ustrezno dogovorjeno.

Pri nekaterih produktih je mogoče kritje prenosa in prevoza posebej razširiti; takšno kritje lahko vključuje tudi prometno nezgodo in določene druge nevarnosti.

Zato je pri mobilnih strojih vprašanje prevoza eno prvih, ki ga je treba postaviti.

7. Napaka: ne preverimo, kdo sme uporabljati stroj

V podjetju se ljudje menjajo.

Nekdo odide.

Pride nov delavec.

Drug delavec gre na dopust.

Stroj začne uporabljati nekdo drug.

Pri tem je pomembno, ali konkretna polica določa kakšne pogoje glede upravljavcev, usposobljenosti ali načina uporabe.

Predstavljajte si:

Viličar poškoduje delavec, ki ni bil ustrezno usposobljen.

Ali:

Bager upravlja nekdo, ki ga podjetje sicer zaposluje, vendar za to delo nima potrebnih znanj oziroma dovoljenj.

Pri škodi bo pomembno ugotoviti, kako je do nje prišlo in ali so bile izpolnjene pogodbene obveznosti.

Zato ni dovolj reči:

»Naši delavci uporabljajo stroj.«

Treba je vedeti, ali ga uporabljajo na način, ki ga predvidevata zakon in zavarovalna pogodba.

8. Napaka: ne prijavimo spremembe tveganja

To je precej bolj pomembno, kot se zdi.

Podjetje kupi stroj za eno vrsto dela.

Čez dve leti ga začne uporabljati za nekaj precej zahtevnejšega.

Ali pa:

začne delati v tujini,
stroj se uporablja bistveno več,
spremeni se lokacija,
doda se nova oprema,
stroj začne uporabljati večje število ljudi.

Po slovenskem Obligacijskem zakoniku mora zavarovalec pri premoženjskem zavarovanju obvestiti zavarovalnico o spremembah okoliščin, ki lahko vplivajo na oceno nevarnosti. Če se nevarnost poveča, lahko to vpliva tudi na višino zavarovalnine.

To je razlog več, da se ob večji spremembi načina uporabe ne reče:

»Saj je polica še veljavna.«

Veljavna je lahko.

Toda vprašanje je, ali še vedno ustreza dejanskemu tveganju.

9. Napaka: zavarovanje je poceni, ker smo izbrali visoko franšizo

Nižja premija je mamljiva.

Podjetnik vidi ponudbo:

1.100 € na leto

in drugo:

1.700 € na leto.

Prva je videti boljša.

Potem pa pogleda drobni tisk.

Franšiza je na primer zelo visoka.

Pri manjši škodi podjetje ne dobi nič oziroma zelo malo.

Pri večji škodi je del škode še vedno njegova odgovornost.

Franšiza sama po sebi ni slaba.

Pravzaprav je lahko zelo smiselna.

Če podjetje lahko brez težav samo pokrije manjše škode, je lahko višja franšiza način za znižanje premije.

Napaka je samo, če podjetnik ne ve, koliko bo moral ob škodi plačati sam.

10. Napaka: ko pride do škode, naredimo napačno stvar

Zavarovanje se lahko sklene odlično.

Potem pa pride nesreča in podjetje vse pokvari z napačnim ravnanjem.

Na primer:

Stroj se poškoduje.

Podjetje ga takoj razstavi.

Poškodovane dele zavrže.

Serviser ga popravi.

Nihče ne fotografira začetnega stanja.

Zavarovalnica pa želi ugotoviti vzrok škode.

Zdaj je dokazovanje veliko težje.

Po nastanku škode je zato pomembno:

preprečiti nadaljnjo škodo,
poskrbeti za varnost ljudi,
fotografirati poškodbe,
obvestiti zavarovalnico,
slediti navodilom glede ogleda,
shraniti poškodovane dele, če je to mogoče in varno,
hraniti račune in servisno dokumentacijo.

Slovenski Obligacijski zakonik določa obveznost obvestitve zavarovalnice o nastalem zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zavarovanec zanj zve, pri čemer lahko konkretna pogodba oziroma okoliščine določajo tudi drugačna pravila. (PisRS)

Pomembno je tudi razumeti, da sama zamuda ne pomeni avtomatično izgube pravice do odškodnine; zakon določa posledice predvsem v primeru škode, ki jo ima zavarovalnica zaradi pozne prijave.

Še ena napaka, ki jo podjetniki pogosto spregledajo: zavarovanje samo po imenu

»Strojelomno zavarovanje.«

Zveni dobro.

Toda ime produkta še ne pove vsega.

Pri enem produktu so lahko vključene določene nevarnosti, pri drugem dodatne, pri tretjem pa so lahko določene stvari izključene.

Zato je treba pogledati splošne in posebne pogoje.

Tudi Obligacijski zakonik določa, da so splošni in posebni zavarovalni pogoji sestavni del zavarovalne pogodbe in da mora zavarovalnica zavarovalcu njihovo besedilo izročiti, če niso že vključeni v polici.

To je del pogodbe.

Ne birokratski papir, ki ga lahko vržemo v predal.

Posebej nevarna kombinacija: star stroj + stara polica + nova uporaba

Predstavljajmo si podjetje, ki ima 12 let star stroj.

Polica je bila sklenjena pred osmimi leti.

Takrat:

je bil stroj mlajši,
imel je manj delovnih ur,
uporabljal se je na enem gradbišču,
uporabljalo ga je manj ljudi,
dodatna oprema še ni bila nameščena.

Danes:

dela dvakrat toliko,
uporablja se po vsej Sloveniji,
ima novo hidravlično opremo,
uporablja ga več delavcev,
vrednost novega primerljivega stroja je bistveno višja.

Polica pa je ostala praktično enaka.

To je recept za težave.

Kako preveriti, ali je vaše zavarovanje dobro?

Vzemite polico in odgovorite na teh deset vprašanj:

1. Kaj je dejansko zavarovano?

Stroj? Priključki? Dodatna oprema?

2. Kolikšna je prava vrednost?

Nova? Dejanska? Tržna?

3. Katere nevarnosti so vključene?

4. Katere nevarnosti so izključene?

5. Kje velja zavarovanje?

6. Ali velja med prevozom?

7. Kdo sme stroj uporabljati?

8. Kakšna je franšiza?

9. Kaj se zgodi pri delni škodi?

10. Kaj mora podjetje narediti po nastanku škode?

Če na tri ali štiri vprašanja ne poznate odgovora, je čas za pregled police.

Pri dragih strojih je smiseln letni pregled

Ni treba vsakih nekaj mesecev sklepati novega zavarovanja.

Toda enkrat na leto je pametno vzeti polico v roke.

Poglejte:

stroj → vrednost → uporaba → lokacija → uporabniki → dodatna oprema → kritja → franšiza.

Če se nič ni spremenilo, odlično.

Če se je, prilagodite zavarovanje.

To je podobno kot servis stroja.

Nihče ne čaka, da motor zariba, preden preveri olje.

Pri zavarovanju bi morali razmišljati enako.

In še nekaj: ne glejte samo premije

Najcenejše zavarovanje ni nujno slabo.

Najdražje tudi ni nujno najboljše.

Pravo vprašanje je:

Kaj dobim za plačano premijo in ali je to tisto, kar moje podjetje dejansko potrebuje?

Če je stroj vreden 250.000 evrov, je razlika nekaj sto evrov letne premije lahko zanemarljiva v primerjavi s tveganjem, ki ga podjetje prevzame.

Po drugi strani pa nima smisla plačevati kritij, ki jih podjetje nikoli ne potrebuje.

Dobra polica je prilagojena stroju in načinu njegove uporabe.

Za konec: 10 napak v eni minuti

Če bi morali vse skupaj skrčiti na eno listo, bi bila videti takole:

1. Mislimo, da zavarovanje krije vse.

2. Ne preverimo, ali je zavarovalna vsota še realna.

3. Zamenjujemo nabavno, knjigovodsko, dejansko in novo vrednost.

4. Pozabimo na dodatno opremo.

5. Ne povemo, kako se stroj v resnici uporablja.

6. Ne preverimo kritja med prevozom.

7. Ne preverimo pogojev glede uporabnikov in upravljavcev.

8. Ne prijavimo pomembnih sprememb tveganja.

9. Izberemo nizko premijo, ne da bi razumeli franšizo in omejitve.

10. Po škodi ravnamo nepremišljeno in uničimo pomembne dokaze.

Največja napaka pa je pravzaprav skupna vsem desetim:

Zavarovanje uredimo takrat, ko kupimo stroj, potem pa nanj pozabimo.

Delovni stroj pa se v nekaj letih spremeni.

Spremeni se njegova vrednost. Spremeni se način uporabe. Spremenijo se delavci. Dodajo se priključki. Stroj začne delati na drugih lokacijah.

Zato mora biti tudi zavarovanje živa stvar, ki jo ob pomembnih spremembah preverimo in po potrebi prilagodimo.

Kajti ko stroj dela, je zavarovanje samo strošek.

Ko se stroj poškoduje, pa postane jasno, ali je bilo to zavarovanje dobro sklenjeno.