Ko človek začne razmišljati o življenjskem zavarovanju, se prej ali slej pojavi vprašanje:

»Koliko naj se sploh zavarujem?«

100.000 evrov?

200.000?

500.000?

Ali mogoče milijon?

Na prvi pogled se zdi, da bi moral obstajati preprost odgovor. Toda ga ni.

Zavarovalna vsota ni univerzalna številka, ki bi veljala za vse ljudi.

Človek brez otrok, brez dolgov in z veliko lastnega premoženja ima popolnoma drugačne potrebe kot 35-letni starš dveh otrok, ki je glavni hranilec družine in ima še 200.000 evrov stanovanjskega kredita.

Zato se prava zavarovalna vsota ne začne pri zavarovalnici.

Začne se pri vaši družini.

Najprej je treba ugotoviti, kaj bi se zgodilo, če vas jutri ne bi bilo več.

Šele potem lahko izračunamo, koliko denarja bi bilo potrebno, da bi družina lahko živela naprej.

Zavarovalna vsota ni nagrada. Je finančna zaščita.

Pri življenjskem zavarovanju pogosto razmišljamo napačno.

Vprašamo:

»Koliko lahko plačujem na mesec?«

In nato iz tega izpeljemo, koliko zavarovanja lahko dobimo.

To je približno tako, kot bi pri zavarovanju hiše najprej določili, koliko želimo plačevati, šele nato pa ugotavljali, koliko hiše bomo zavarovali.

Bolj logičen pristop je obraten.

Najprej ugotovimo:

koliko finančnega tveganja ima družina,

nato:

koliko tega tveganja lahko družina nosi sama,

in šele potem:

koliko ga je smiselno prenesti na zavarovalnico.

Začnimo pri najpomembnejšem: kdo bi ostal za vami?

To vprašanje je pomembnejše od vaše starosti, poklica ali plače.

Če ste samski in nihče ni finančno odvisen od vas, je lahko potrebna zavarovalna vsota zelo majhna ali celo nič.

Če imate dva majhna otroka, partner pa bi brez vašega prihodka težko plačeval vse stroške, je zgodba popolnoma drugačna.

Zato si najprej zapišite:

kdo je finančno odvisen od vašega prihodka,
koliko ljudi je,
koliko so stari,
kako dolgo bodo še finančno odvisni od vas,
kakšen prihodek ima partner,
kakšne druge vire denarja ima družina.

To je osnova.

Prvi korak: seštejte dolgove

Najprej poglejte, kaj bi ostalo za vami.

Na papir napišite:

Stanovanjski kredit: 180.000 €

Potrošniški kredit: 8.000 €

Leasing: 12.000 €

Drugi dolgovi: 5.000 €

Skupaj:

205.000 €

To je prvi del izračuna.

Toda pri kreditih je treba biti previden.

Če je življenjsko zavarovanje povezano s kreditom in je zavarovalna pravica prenesena oziroma vinkulirana v korist banke, lahko zavarovalnina najprej služi poplačilu dolga. Zato ni dovolj poznati samo zavarovalne vsote; vedeti morate tudi, kako je zavarovanje strukturirano in kdo je upravičen do izplačila. ZPS posebej opozarja na pomen preverjanja teh pogojev pri zavarovanju kredita.

Zato si postavite dve ločeni vprašanji:

Koliko dolga bi ostalo?

Koliko denarja bi morala družina imeti še za življenje?

Drugi korak: izračunajte izpad vašega prihodka

To je pogosto največji del celotnega izračuna.

Predstavljajmo si, da domov prinesete 2.500 evrov neto na mesec.

To je:

30.000 evrov na leto.

Če družina potrebuje vaš prihodek še deset let, govorimo o potencialnih:

300.000 evrih prihodka.

Seveda ne pomeni, da morate avtomatično skleniti zavarovanje za 300.000 evrov.

Zakaj?

Ker vaš celoten dohodek ni nujno potreben za preživetje družine.

Nekateri stroški bi po vaši smrti izginili ali se zmanjšali.

Partner bi še vedno imel svoj prihodek.

Družina bi lahko prilagodila življenjski slog.

Morda bi obstajali drugi prihodki.

Zato je pomembneje izračunati dejanski primanjkljaj, ne pa slepo nadomestiti celotne plače.

Primer, ki je bližje resničnemu življenju

Recimo:

Vi zaslužite 2.500 € neto.

Partner zasluži 1.700 €.

Skupaj imata 4.200 € mesečnega prihodka.

Družina za normalno življenje potrebuje približno 3.800 €.

Če vi umrete, partnerjevih 1.700 € ostane.

Družini torej manjka približno:

2.100 € mesečno.

To je:

25.200 € na leto.

Če bi želeli zagotoviti približno deset let finančne prilagoditve, je osnovna potreba približno:

252.000 €

To je precej bolj smiselna številka kot preprosto:

2.500 € × 12 × 10 = 300.000 €

Razlika ni majhna.

Zato je pomembno pogledati celoten družinski proračun, ne samo vaše plače.

Tretji korak: koliko let mora zavarovanje nadomeščati dohodek?

Tu se skriva ena najpomembnejših odločitev.

Ni enako, ali imate:

dojenčka,
desetletnega otroka,
17-letnega otroka,
odrasle otroke.

Če imate majhne otroke, je obdobje finančne odvisnosti dolgo.

Če so otroci skoraj samostojni, je krajše.

Toda tudi tukaj ne obstaja ena pravilna številka.

Nekateri starši želijo zagotoviti sredstva do otrokove polnoletnosti.

Drugi do konca šolanja.

Tretji želijo zagotoviti tudi del sredstev za študij.

Pomembno je, da se vprašate:

»Kako dolgo bi želel, da ima moja družina finančno zaščito, če mene ne bi bilo?«

To obdobje nato uporabite pri izračunu.

Četrti korak: otroci imajo prihodnje stroške

Ko izračunavate zavarovalno vsoto, ne gledajte samo današnjega družinskega proračuna.

Pomislite tudi na prihodnost.

Otrok bo morda potreboval:

dodatno izobraževanje,
študij,
stanovanje,
prevoz,
pomoč pri osamosvajanju.

Ni treba predvideti vsakega evra.

Toda velike načrtovane obveznosti je smiselno vključiti.

Če veste, da boste čez nekaj let potrebovali večjo vsoto za otrokovo izobraževanje, je to del finančne slike.

Življenjsko zavarovanje naj ne rešuje samo današnjega problema.

Lahko je namenjeno tudi zaščiti prihodnosti družine.

Peti korak: odštejte prihranke

Zdaj pride pomemben del.

Če imate 60.000 evrov prihrankov, jih morate upoštevati.

Če je vaš izračun pokazal, da bi družina potrebovala 350.000 evrov dodatne finančne zaščite, vi pa že imate 60.000 evrov likvidnih sredstev, je lahko potrebna zavarovalna vsota nižja.

Toda previdno.

Ne štejte avtomatsko vsega premoženja.

Hiša, v kateri družina živi, ni enaka 60.000 evrom na bančnem računu.

Če bi družina morala prodati hišo, da bi dobila denar, je to že povsem drugačna situacija.

Pri izračunu je zato pomembno razlikovati med:

likvidnim premoženjem

premoženjem, ki je namenjeno bivanju ali drugim dolgoročnim ciljem.

Šesti korak: upoštevajte obstoječa zavarovanja

Morda že imate življenjsko zavarovanje.

Morda ga imate preko službe.

Morda je del zavarovanja povezan s kreditom.

Morda imate drugo obliko kritja za primer smrti.

Vse to je treba vključiti v izračun.

Če potrebujete 400.000 evrov zaščite in že imate ustreznih 100.000 evrov kritja, vam ni treba avtomatično kupiti še 400.000 evrov.

Potrebujete približno razliko med potrebno in že obstoječo zaščito.

Seveda je treba preveriti, ali je obstoječe kritje res takšno, kot ga pri izračunu upoštevate.

Sedmi korak: pomislite na stroške po smrti

Ob smrti nastanejo tudi nekateri enkratni stroški.

Pogreb.

Ureditev različnih obveznosti.

Morebitni pravni in administrativni stroški.

Nekateri dolgovi.

Morda bo treba urediti stanovanje ali drugo premoženje.

Ti stroški niso nujno ogromni, vendar jih je smiselno vključiti v varnostno rezervo.

Družina v takem trenutku ne potrebuje samo dolgoročnega načrta.

Potrebuje tudi denar takoj.

Osnovna formula

Ko vse skupaj združimo, dobimo precej preprosto logiko:

POTREBNA ZAVAROVALNA VSOTA

preostali dolgovi

potrebno nadomestilo izpada prihodka

večje prihodnje finančne obveznosti

rezerva za enkratne stroške

−

likvidni prihranki

−

druga ustrezna obstoječa kritja

približna potrebna zavarovalna vsota

To je dobra osnova.

Ni pa konec izračuna.

Poglejmo celoten primer

Družina ima:

Stanovanjski kredit: 180.000 €

Drugi dolgovi: 10.000 €

Mesečni izpad prihodka po smrti: 2.000 €

Predvideno obdobje zaščite: 10 let

Prihodnji stroški za otroke: 30.000 €

Rezerva za enkratne stroške: 10.000 €

Likvidni prihranki: 40.000 €

Obstoječe življenjsko zavarovanje: 20.000 €

Izračun:

180.000 €

10.000 €
240.000 €
30.000 €
10.000 €
− 40.000 €
− 20.000 €

410.000 €

Torej bi bila začetna ocena potrebne dodatne zaščite približno 410.000 evrov.

Toda tudi tukaj ne smemo reči:

»To je vaša prava številka.«

To je samo izhodišče.

Zakaj?

Ker življenje ni Excelova tabela.

Morda bi partner po vaši smrti povečal svoj prihodek.

Morda bi se družina preselila v cenejše stanovanje.

Morda bi se del kredita že pokril iz drugega vira.

Morda imate še nepremičnino, ki je v izračunu nismo upoštevali.

Morda bi otroci čez nekaj let postali samostojni.

Morda pa bi bile potrebe družine večje, kot smo predvideli.

Zato je finančni izračun ocena tveganja, ne prerokovanje prihodnosti.

Ne pozabite na čas

Zavarovalna vsota in trajanje zavarovanja sta povezana.

Če imate 35 let, dva majhna otroka in 25-letni stanovanjski kredit, je lahko smiselno razmišljati o dolgoročni zaščiti.

Če imate 55 let, otroci so odrasli, kredit skoraj odplačan, vi pa imate precejšnje prihranke, je lahko potrebna zaščita bistveno manjša.

Zato ni dovolj vprašati:

»Koliko?«

Vedno vprašajte tudi:

»Za koliko časa?«

Padajoča ali stalna zavarovalna vsota?

Tu pride do izraza še ena pomembna razlika.

Če je glavni namen življenjskega zavarovanja pokrivanje kredita, se lahko dolg skozi leta zmanjšuje.

V takem primeru je lahko smiselna padajoča zavarovalna vsota.

Če pa želite družini zagotoviti določeno vsoto za primer smrti ne glede na to, kdaj se ta zgodi v obdobju zavarovanja, je lahko primernejša konstantna zavarovalna vsota.

Pri izbiri je zato pomembno razumeti, kaj želite zavarovati.

ZPS opozarja prav na razliko med konstantno in padajočo zavarovalno vsoto pri zavarovanjih, povezanih s kreditom.

Največja napaka: »10-kratnik letne plače«

Morda ste že slišali:

»Potrebujete desetkratnik letnega prihodka.«

To je lahko zelo grobo izhodišče.

Ni pa resen osebni finančni izračun.

Zakaj?

Ker ne upošteva:

vaših dolgov,
vaših prihrankov,
partnerjevega prihodka,
števila otrok,
starosti otrok,
vašega premoženja,
drugih zavarovanj,
prihodnjih obveznosti,
življenjskega standarda družine.

Družina z 2.000 evri mesečnega prihodka in 300.000 evri premoženja ni v enakem položaju kot družina z enakim prihodkom in 200.000 evri dolga.

Ena formula za vse ljudi zato ne more biti dobra formula.

Kaj pa, če nimam denarja za tako visoko zavarovalno vsoto?

To je zelo pomembno vprašanje.

Morda ugotovite, da bi bila idealna zaščita 400.000 evrov.

Toda premija za vas ni sprejemljiva.

Kaj zdaj?

Ne obupajte in ne naredite napake, da bi rekli:

»Potem pa ne bom zavarovan sploh.«

Najprej določite prioritete.

Kaj je najpomembnejše?

Če imate 200.000 evrov kredita in majhne otroke, je verjetno pomembneje zaščititi družino pred največjim finančnim udarcem kot pa dodajati številna manj pomembna kritja.

Včasih je bolje imeti 250.000 evrov dobro premišljene zaščite kot 100.000 evrov zaščite z množico dodatkov, ki jih družina v resnici ne potrebuje.

In zdaj še druga skrajnost

Nekateri ljudje se zavarujejo za bistveno več, kot bi njihova družina dejansko potrebovala.

Zakaj?

Ker jim je nekdo rekel:

»Več je vedno bolje.«

Ni.

Pri zavarovanju več ni avtomatično bolje.

Če imate 500.000 evrov premoženja, odplačan dom, odrasle otroke in partnerja z lastnim dohodkom, morda ne potrebujete milijonske police.

Plačevati za nepotrebno tveganje ni dobra finančna odločitev.

Pravilna zavarovalna vsota je dovolj velika, da zaščiti družino, in ne tako velika, da po nepotrebnem obremenjuje družinski proračun.

Zavarovalno vsoto preverite vsakič, ko se življenje spremeni

To je navada, ki bi jo moral imeti vsak, ki ima življenjsko zavarovanje.

Ko se zgodi pomembna življenjska sprememba, ponovno poglejte svojo zaščito.

Na primer:

rojstvo otroka,
nova zaposlitev,
bistveno višji ali nižji dohodek,
nov kredit,
odplačilo večjega dela kredita,
nakup ali prodaja nepremičnine,
večje povečanje prihrankov,
ločitev ali nova partnerska zveza,
osamosvojitev otrok,
začetek ali prodaja podjetja.

Zavarovanje, ki je bilo pravilno pred desetimi leti, danes morda ni več pravilno.

Obstaja pa še ena zelo pomembna stvar

Pri življenjskem zavarovanju ne gledajte samo zavarovalne vsote.

Poglejte pogoje zavarovanja.

Kaj se šteje kot zavarovalni primer?

Katere so izključitve?

Kdo je upravičenec?

Kdaj se izplača zavarovalnina?

Kako dolgo velja zavarovanje?

Kaj se zgodi, če premij ne morete več plačevati?

Ali se zavarovalna vsota skozi čas spreminja?

Ali je zavarovanje povezano s kreditom?

To so vprašanja, ki so lahko pomembnejša od razlike nekaj evrov v mesečni premiji.

Zavarovanje je namreč pogodba.

In pogodba velja tako, kot je napisana.

Najprej papir, potem zavarovalnica

Če bi moral človeku svetovati samo eno stvar, bi bila zelo preprosta:

Preden greste do zavarovalnega zastopnika, naredite svoj izračun.

Na en list napišite:

MOJA DRUŽINA

Dohodek: ______ €

Partnerjev dohodek: ______ €

Otroci in njihova starost: ______

Stanovanjski kredit: ______ €

Drugi dolgovi: ______ €

Prihranki: ______ €

Drugo razpoložljivo premoženje: ______ €

Obstoječa življenjska zavarovanja: ______ €

Koliko let bi želel zaščititi družino: ______

Predvidene večje prihodnje obveznosti: ______ €

Nato izračunajte približno finančno luknjo.

Šele potem začnite primerjati zavarovanja.

Tako boste veliko lažje razumeli, kaj vam kdo ponuja.

In še nekaj zelo človeškega

Ko računamo zavarovalno vsoto, se lahko hitro izgubimo v številkah.

200.000.

300.000.

400.000.

500.000.

Toda za temi številkami so ljudje.

Za 300.000 evri je lahko mama, ki želi ostati v družinskem domu.

Za 200.000 evri so lahko otroci, ki želijo dokončati šolanje.

Za 100.000 evri je lahko partner, ki potrebuje nekaj let, da se finančno postavi na noge.

Zavarovalna vsota zato ni samo finančna številka.

Je odgovor na vprašanje:

»Koliko časa in finančne svobode želim pustiti svoji družini, če mene nenadoma ne bo več?«

In zato je vredno ta izračun narediti mirno.

Brez strahu.

Brez prodajnega pritiska.

In predvsem brez občutka, da mora obstajati ena pravilna številka za vse.

Prava zavarovalna vsota je tista, ki rešuje vaš konkreten problem

Na koncu lahko vse skupaj skrčimo na nekaj preprostega.

Potrebno zavarovalno vsoto določite tako, da ocenite finančno luknjo, ki bi nastala po vaši smrti.

Vanjo vključite:

dolgove,

izpad prihodka,

otroke in njihove prihodnje potrebe,

druge pomembne finančne obveznosti

rezervo za nepredvidene stroške.

Nato odštejte:

prihranke,

razpoložljivo premoženje

obstoječa ustrezna zavarovanja.

Rezultat ni sveta številka.

Je pa veliko boljši začetek kot ugibanje.

Najpomembnejše vprašanje ni »Koliko zavarovanja lahko kupim?«

Vprašanje je:

»Koliko denarja bi moja družina potrebovala, da bi lahko po moji smrti živela naprej brez finančne prisile?«

Če na to vprašanje znate odgovoriti, ste že naredili največji del dela.

Potem je lažje ugotoviti, ali potrebujete 100.000, 300.000 ali 500.000 evrov.

Morda boste ugotovili, da potrebujete precej manj, kot ste mislili.

Morda precej več.

Morda pa življenjskega zavarovanja sploh ne potrebujete.

Vse tri možnosti so lahko pravilne.

Pravilna je tista, ki ustreza vašemu življenju.

CTA

👉 Ne izbirajte zavarovalne vsote na pamet.
Najprej izračunajte, koliko bi vaša družina potrebovala za poplačilo dolgov, nadomestitev izpada vašega prihodka in ohranitev osnovne finančne varnosti. Nato upoštevajte prihranke in obstoječa kritja. Šele takrat boste vedeli, kakšno zaščito zares potrebujete.