Ko govorimo o življenjskem zavarovanju, se pogosto začne pri napačnem vprašanju:

»Koliko življenjskega zavarovanja naj sklenem?«

Veliko bolj pomembno vprašanje je:

»Ali ga sploh potrebujem?«

Življenjsko zavarovanje ni obvezna sestavina življenja. Ni nekaj, kar bi moral imeti vsak odrasel človek samo zato, ker ga imajo drugi. Njegov osnovni namen je precej preprost: finančno zaščititi ljudi, ki bi zaradi vaše smrti utrpeli finančno škodo.

Če takšne finančne škode ni ali jo lahko brez težav pokrijete z lastnim premoženjem, je lahko življenjsko zavarovanje nepotrebno.

To je pomembno povedati naravnost.

Dobro zavarovanje ni tisto, ki ga imate največ. Dobro zavarovanje je tisto, ki rešuje konkreten problem.

Zveza potrošnikov Slovenije pri življenjskem zavarovanju za primer smrti poudarja prav ta osnovni namen: zaščito bližnjih pred finančnimi posledicami smrti zavarovane osebe.

Če vas jutri ne bi bilo – kdo bi imel finančni problem?

To je verjetno najboljši način, da ugotovite, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete.

Predstavljajte si, da vas jutri ni več.

Ne razmišljajte najprej o zavarovalnici, premiji in zavarovalni vsoti.

Poglejte svojo družino.

Kdo ostane?

Partner?

Majhni otroci?

Odrasli otroci?

Starši?

Morda nihče, ki bi bil finančno odvisen od vas.

Potem poglejte še denar.

Kaj ostane za njimi?

prihranki,
naložbe,
nepremičnine,
podjetje,
pokojninski prihodki,
druge pravice in premoženje.

In na drugi strani:

kredit,
druge dolgove,
stroške,
izgubljeni dohodek,
šolanje otrok,
vzdrževanje nepremičnine,
druge obveznosti.

Če po tej primerjavi ugotovite, da bi vaša družina brez vašega prihodka težko nadaljevala normalno življenje, imate razlog za zavarovanje.

Če ugotovite, da bi bila finančna situacija tudi brez vas dovolj stabilna, je odgovor lahko drugačen.

Življenjskega zavarovanja morda ne potrebujete, če nihče ni finančno odvisen od vas

To je eden najpomembnejših primerov.

Recimo, da živite sami.

Nimate otrok.

Nimate partnerja, ki bi bil odvisen od vašega prihodka.

Nimate večjih dolgov.

Imate dovolj lastnega premoženja za svoje potrebe.

Če jutri umrete, zaradi izgube vašega prihodka nihče ne bo ostal brez sredstev za življenje.

V takem primeru je težko najti močan razlog za življenjsko zavarovanje za primer smrti.

Lahko obstajajo posebne okoliščine, vendar osnovne potrebe po finančni zaščiti drugih ljudi ni.

In če osnovnega razloga ni, se je smiselno vprašati, zakaj bi za zavarovanje sploh plačevali.

Če so otroci odrasli in samostojni

Situacija se skozi življenje spreminja.

Ko imate majhne otroke, je vaša smrt lahko velik finančni udarec.

Otrok ne potrebuje samo hrane in strehe nad glavo.

Potrebuje leta podpore.

Šolanje.

Oskrbo.

Stanovanje.

Pomoč pri osamosvajanju.

Ko otroci odrastejo in imajo svoje prihodke, se potreba po življenjskem zavarovanju lahko bistveno zmanjša.

To je razlog, zakaj ni dobro skleniti zavarovanja in nato desetletja pozabiti nanj.

Življenje se spreminja.

Tudi potreba po zavarovanju se mora spreminjati.

Če imate dovolj premoženja, da lahko sami nosite tveganje

To je zelo pomembna točka.

Predstavljajte si človeka, ki ima:

odplačano stanovanje,
400.000 € likvidnega premoženja,
nobenega pomembnega dolga,
partnerja z lastnim prihodkom,
odrasle otroke.

Če ga jutri ni več, družina finančno ne ostane brez vsega.

Njegovo premoženje je že ustvarilo varnost.

V takem primeru je lahko življenjsko zavarovanje nepotrebno.

Temu bi lahko rekli tudi samozavarovanje.

Človek ima dovolj lastnega kapitala, da lahko določeno tveganje nosi sam.

Toda pozor: hiša ni isto kot denar na računu

Tu se ljudje pogosto uštejejo.

»Imam hišo, vredno 500.000 €. Torej sem dobro zavarovan.«

Ne nujno.

Če je hiša njihov dom, je to predvsem stanovanje, ne denarni tok.

Družina ne more plačevati položnic s kvadratnimi metri.

Če bi morali zaradi smrti enega od partnerjev prodati dom, da bi lahko živeli naprej, potem njihova finančna varnost ni tako velika, kot kaže vrednost nepremičnine.

Zato je treba razlikovati med:

premoženjem

likvidnim premoženjem.

To je pri življenjskem zavarovanju zelo pomembno.

Če nimate dolgov, je eden od razlogov za zavarovanje manjši

Velik dolg lahko po smrti ostane kot breme.

Najpogostejši primer je stanovanjski kredit.

Če je kredit velik, lahko smrt enega od partnerjev pomeni, da mora drugi sam nositi obveznost, ki je bila prej namenjena dvema prihodkoma.

Če kredita ni, tega problema ni.

To še ne pomeni, da življenjskega zavarovanja ne potrebujete.

Pomeni pa, da je ena pomembna finančna obveznost manjša.

Pri zavarovanju, ki je namenjeno izključno zaščiti kredita, je lahko smiselna tudi padajoča zavarovalna vsota, ki se prilagaja preostalemu dolgu.

Če ima partner dovolj lastnega prihodka

To je še ena stvar, ki jo ljudje pogosto spregledajo.

Recimo, da oba partnerja dobro zaslužita.

Vsak ima svojo pokojnino oziroma dohodek.

Stanovanje je odplačano.

Otroci so samostojni.

Če eden umre, drugi sicer doživi ogromno osebno izgubo.

Toda finančno lahko še vedno normalno živi.

V takem primeru je potreba po življenjskem zavarovanju bistveno manjša kot pri družini, kjer je en partner edini hranilec.

To ne pomeni, da zavarovanje nima nobenega smisla.

Pomeni pa, da mora biti zavarovalna vsota prilagojena dejanski potrebi.

Če je vaša polica ostala iz nekega drugega obdobja vašega življenja

To je zelo pogost primer.

Človek je pri 30 letih sklenil življenjsko zavarovanje.

Takrat je imel:

majhne otroke,
velik kredit,
en sam družinski prihodek,
malo prihrankov.

Zato je bila polica popolnoma smiselna.

Danes je star 55 let.

Otroci so samostojni.

Kredit je skoraj odplačan.

Na računu in v naložbah ima precej denarja.

Partner ima svojo pokojnino.

Toda polica je še vedno enaka.

Zakaj?

»Ker jo imam že 25 let.«

To ni dober razlog.

Zavarovanje mora slediti vašemu življenju, ne obratno.

Morda ne potrebujete več toliko zavarovanja

Pomembna razlika:

ne potrebujem življenjskega zavarovanja

ni vedno isto kot

ne potrebujem več tako velikega življenjskega zavarovanja.

To je zelo pomembno.

Morda ste nekoč potrebovali 300.000 € zavarovalne vsote.

Danes potrebujete samo še 100.000 €.

Če se vaše finančne obveznosti zmanjšujejo, se lahko zmanjša tudi potrebna zavarovalna vsota.

Pri nekaterih zavarovanjih obstajajo tako konstantne kot padajoče zavarovalne vsote, pri čemer je slednja lahko posebej primerna, kadar je namen zavarovanja pokrivanje dolga, ki se sčasoma zmanjšuje.

Če imate dovolj prihrankov za finančno neodvisnost družine

Predstavljajmo si:

Imate 300.000 € likvidnega premoženja.

Partner ima svoj dohodek.

Otroci so odrasli.

Kredit je odplačan.

Če vas ni več, partnerju ostane dovolj sredstev in lastnega prihodka za normalno življenje.

V tem primeru bi bilo težko upravičiti še visoko življenjsko zavarovanje samo zato, da bi »nekaj ostalo za družino«.

Nekaj že ostane.

In to veliko.

Zavarovanje bi lahko pomenilo samo dodatni strošek za tveganje, ki ga lahko že sami pokrijete.

Če življenjsko zavarovanje kupujete samo zato, ker ga imajo drugi

To je slab razlog.

»Moj brat ga ima.«

»Kolega ga ima za 200.000 €.«

»Banka mi ga je ponudila.«

»Zastopnik pravi, da ga potrebujem.«

Nič od tega ne pove, ali ga potrebujete vi.

Dve družini imata lahko popolnoma različne finančne razmere.

Ena ima tri majhne otroke in 250.000 € kredita.

Druga ima odrasle otroke, odplačano hišo in 500.000 € prihrankov.

Obema ponuditi enako življenjsko zavarovanje nima smisla.

ZPS opozarja, da je treba pred sklenitvijo razumeti vsebino zavarovanja in primerjati ponudbe; sama cena ni edino merilo.

Če je vaš glavni cilj varčevanje, bodite previdni

Življenjsko zavarovanje je lahko sestavljeno na različne načine.

Toda pri čistem življenjskem zavarovanju za primer smrti je osnovni namen zaščita, ne varčevanje.

Pri takem zavarovanju se ob smrti v času trajanja izplača dogovorjena zavarovalna vsota; če zavarovanec zavarovalno dobo preživi, pri rizičnem zavarovanju praviloma ni izplačila zavarovalne vsote.

Zato je vprašanje:

»Ali potrebujem zaščito?«

drugačno od vprašanja:

»Kam naj vlagam denar?«

To sta dve različni finančni odločitvi.

Če premijo plačujete, zaščite pa ne potrebujete

To je morda najbolj preprost način razmišljanja.

Vsako zavarovanje ima svojo ceno.

Če zavarujete nekaj, česar finančno ne potrebujete, je premija strošek brez jasnega namena.

To ne pomeni, da je zavarovanje »slabo«.

Pomeni samo, da ni nujno pravo za vas.

Dober finančni načrt ne temelji na tem, da imamo čim več produktov.

Temelji na tem, da imamo prave produkte za prava tveganja.

Vendar ne zamenjujte »ne potrebujem« z »ne želim«

To je zelo pomembna razlika.

Nekdo lahko objektivno ne potrebuje življenjskega zavarovanja.

Pa ga vseeno želi.

Morda želi zagotoviti dodatno dediščino.

Morda želi partnerju pustiti določen znesek.

Morda želi zagotoviti denar za določen namen.

To je njegova odločitev.

Ni vse v financah samo matematika.

Denar je povezan tudi z občutkom odgovornosti, odnosi in željami.

Toda dobro je vedeti, zakaj nekaj kupujete.

Kdaj je odgovor »ne potrebujem« še posebej verjeten?

Življenjskega zavarovanja za primer smrti verjetno ne potrebujete oziroma ga potrebujete bistveno manj, če velja večina naslednjega:

nihče ni finančno odvisen od vašega prihodka,
nimate večjega dolga,
imate dovolj likvidnega premoženja,
partner ima lasten zadosten prihodek,
otroci so finančno samostojni,
stanovanje oziroma hiša je odplačana,
imate urejeno nasledstvo,
vaša smrt ne bi povzročila večje finančne luknje,
vaši prihodnji finančni cilji ne zahtevajo dodatne zaščite.

Če se v tem opisu prepoznate, je povsem legitimno vprašati:

»Zakaj to zavarovanje sploh še imam?«

Kdaj pa bi bilo napačno reči, da ga ne potrebujete?

Če imate:

majhne otroke,
velike dolgove,
partnerja brez zadostnega lastnega prihodka,
malo prihrankov,
veliko odvisnost družine od vašega dohodka,
podjetje, ki je močno odvisno od vas,
pomembne finančne obveznosti,

potem lahko vaša smrt povzroči precejšnjo finančno luknjo.

Takrat je treba potrebo po zavarovanju resno preveriti.

Zavarovanje za primer smrti je pravzaprav namenjeno ravno takšnim situacijam: da dogovorjena zavarovalna vsota nadomesti del finančne varnosti, ki bi se sicer izgubila z vašo smrtjo.

Najboljši test: »Kaj bi se zgodilo jutri?«

Ne glejte reklame.

Ne glejte, kaj ima sosed.

Ne glejte, koliko vam želi prodati zavarovalnica.

Naredite svoj izračun.

Vprašajte se:

1. Kdo je finančno odvisen od mene?

2. Koliko denarja bi ti ljudje potrebovali brez mojega prihodka?

3. Koliko dolgov bi ostalo?

4. Koliko likvidnega premoženja bi ostalo?

5. Koliko prihodkov bi imela družina brez mene?

6. Kako dolgo bi morala ta sredstva zadostovati?

7. Bi bila finančna luknja velika?

Če je odgovor:

»Ne, moja družina bi bila finančno preskrbljena.«

potem imate zelo dober razlog, da življenjskega zavarovanja ne potrebujete.

Če je odgovor:

»Da, brez mene bi nastal velik finančni problem.«

potem ga verjetno potrebujete.

In še ena pomembna stvar: ne odpovejte stare police na pamet

Če ugotovite, da življenjskega zavarovanja morda ne potrebujete več, ne naredite takoj naslednjega koraka:

»Potem jo bom jutri odpovedal.«

Najprej preverite pogodbo.

Posebej pri starejših in kompleksnejših življenjskih zavarovanjih so lahko posledice predčasne prekinitve drugačne, kot pričakujete.

Pri čistih rizičnih zavarovanjih je položaj drugačen kot pri produktih, ki vsebujejo varčevalno oziroma naložbeno komponento.

Zato morate najprej vedeti, kaj pravzaprav imate sklenjeno.

Šele potem odločajte, ali boste zavarovanje:

obdržali,
zmanjšali,
zamenjali,
ali ukinili.

Življenjsko zavarovanje ni nagrada za odgovorne ljudi

To se morda sliši nekoliko ostro, vendar je pomembno.

Odgovoren človek ni tisti, ki ima pet različnih zavarovanj.

Odgovoren človek je tisti, ki ve:

kaj želi zaščititi,

pred čim se želi zaščititi

koliko zaščite dejansko potrebuje.

Če je odgovor »nič«, potem je lahko najbolj odgovorna odločitev tudi ta, da zavarovanja ne sklenete.

Če je odgovor »200.000 €«, ne potrebujete 500.000 € samo zato, ker je več videti bolje.

Življenjsko zavarovanje ima svoj čas

V življenju obstajajo obdobja, ko ga potrebujemo bolj, in obdobja, ko ga potrebujemo manj.

Ko kupimo stanovanje in vzamemo velik kredit – potreba naraste.

Ko dobimo otroke – pogosto naraste še bolj.

Ko povečamo svoje premoženje – se lahko začne zmanjševati.

Ko otroci odrastejo – se lahko ponovno zmanjša.

Ko odplačamo kredit – še bolj.

Ko postanemo finančno neodvisni – lahko izgine.

To je normalno.

Življenjsko zavarovanje ni nujno vseživljenjska potreba.

Za mnoge ljudi je to orodje za določeno obdobje življenja.

Končni odgovor

Kdaj življenjskega zavarovanja ne potrebujem?

Takrat, ko vaša smrt ne bi povzročila pomembne finančne škode ljudem, ki ostanejo za vami, oziroma ko lahko to škodo brez težav pokrijete z lastnim premoženjem in drugimi prihodki.

Če nihče ni odvisen od vašega dohodka, nimate pomembnih dolgov, imate dovolj likvidnega premoženja in je vaša družina finančno samostojna, življenjsko zavarovanje morda ni več potrebno.

In to je povsem normalen zaključek.

Zavarovanje ni cilj. Finančna varnost je cilj.

Včasih jo ustvarimo z zavarovanjem.

Včasih s prihranki.

Včasih z naložbami, odplačano nepremičnino in lastnim prihodkom.

Najboljša rešitev je tista, pri kateri veste, katero tveganje ste zavarovali in katero lahko brez težav nosite sami.

Preden sklenete ali odpoveste življenjsko zavarovanje

Naredite en preprost pregled:

**Moje premoženje
− moji dolgovi

prihodki, ki bodo ostali družini
− potrebe ljudi, ki so od mene finančno odvisni
= moja dejanska finančna vrzel.**

Če je vrzel nič ali zelo majhna, življenjskega zavarovanja morda ne potrebujete.

Če je velika, pa je čas, da ugotovite, koliko zaščite vam dejansko manjka.

👉 Ne iščite največjega zavarovanja. Iščite pravo zavarovanje za svojo življenjsko situacijo.