Naložbeno življenjsko zavarovanje je eden tistih finančnih produktov, ki ga je mogoče predstaviti zelo lepo.
Vsak mesec plačujete določen znesek.
Hkrati ste življenjsko zavarovani.
Del denarja se nalaga v izbrane naložbe.
In če bodo naložbe uspešne, lahko čez leta nastane zanimiv znesek.
Na papirju je vse skupaj videti precej preprosto.
Toda človek, ki razmišlja o takšnem zavarovanju, mora vedeti nekaj pomembnega:
pri naložbenem življenjskem zavarovanju lahko prevzamete tudi naložbeno tveganje.
To pomeni, da rezultat ni vnaprej določen.
Če se naložbe povečujejo, se lahko povečuje tudi vrednost vašega premoženja.
Če padejo, lahko pade tudi vrednost.
In prav zato takšnega zavarovanja ni pametno skleniti samo zato, ker vam je nekdo pokazal lep izračun za naslednjih dvajset ali trideset let.
Pred podpisom morate razumeti, kam gre vaš denar, kdo nosi tveganje in kaj se zgodi, če stvari ne gredo po načrtu.
Kaj je pravzaprav naložbeno življenjsko zavarovanje?
Najpreprosteje povedano gre za kombinacijo:
življenjskega zavarovanja + naložbe.
Del pogodbe je namenjen življenjskemu zavarovanju, del sredstev pa je povezan z naložbami.
Pri klasičnem življenjskem zavarovanju z varčevanjem so lahko določene vrednosti oziroma izplačila pogodbeno zagotovljena, odvisno od konkretnega produkta.
Pri naložbenem življenjskem zavarovanju pa je vrednost lahko neposredno povezana z uspešnostjo izbranih naložb.
Če vrednost naložb raste, lahko raste tudi vrednost police.
Če naložbe izgubijo vrednost, lahko izgubite tudi del vrednosti, ki ste jo pričakovali.
Agencija za zavarovalni nadzor naložbeno življenjsko zavarovanje obravnava kot produkt, pri katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti naložb.
To je stavek, ki si ga je vredno zapomniti.
Naložba pomeni možnost donosa, vendar tudi možnost izgube.
Prvo vprašanje: kam gre moj denar?
Recimo, da vsak mesec plačujete 150 evrov.
Ne smete avtomatično razmišljati:
»150 evrov mesečno se mi nalaga v naložbe.«
Ni nujno.
Pri premiji je lahko več različnih elementov.
Del je povezan z zavarovalnim kritjem.
Del predstavljajo stroški.
Del sredstev se lahko namenja naložbenemu delu.
Natančna struktura je odvisna od konkretnega produkta in pogodbenih pogojev.
Zato je prvo vprašanje zelo preprosto:
»Koliko mojega denarja dejansko pride v naložbeni del?«
In drugo:
»Koliko me vse skupaj stane?«
Če na ti dve vprašanji ne dobite jasnega odgovora, še niste pripravljeni podpisati pogodbe.
Drugo vprašanje: kdo nosi tveganje?
Pri klasičnem varčevalnem produktu človek pogosto pričakuje določeno raven predvidljivosti.
Pri naložbenem življenjskem zavarovanju je drugače.
Če so sredstva vezana na sklade oziroma druge naložbe, se njihova vrednost spreminja.
Danes je lahko določena vrednost.
Čez leto višja.
Leto kasneje nižja.
Potem lahko ponovno raste.
To pomeni, da morate biti pripravljeni na nihanja.
Če vas že 10-odstotni padec vrednosti zelo prestraši in bi takrat želeli vse prodati, potem morate zelo dobro premisliti, ali je takšen produkt primeren za vas.
Kajti pri naložbah je pogosto največja napaka prav to:
kupimo, ko je lepo, in prodamo, ko nas je strah.
Dolgoročno pomeni – res dolgoročno
Naložbeno življenjsko zavarovanje je praviloma produkt, pri katerem je pomemben daljši časovni horizont.
Zakaj?
Ker se lahko vrednosti naložb v krajšem obdobju precej spreminjajo.
Če naložbe padejo v prvem letu, to še ne pomeni nujno, da bo rezultat po dvajsetih letih slab.
Toda ravno nasprotno tudi velja.
Če je nekdo v predstavitvi pokazal zelo lep pretekli donos, to še ne pomeni, da bo takšen donos dosežen tudi v prihodnosti.
Pretekla donosnost ni zagotovilo prihodnje donosnosti.
To je osnovno pravilo, ki ga mora razumeti vsak, ki vstopa v naložbe.
Lep graf ni obljuba
Predstavljajte si, da vam nekdo pokaže graf.
Leta 1: 10.000 €
Leta 5: 14.000 €
Leta 10: 21.000 €
Leta 20: 40.000 €
Leta 30: 75.000 €
Na prvi pogled zelo lepo.
Toda vprašanje ni:
»Ali je graf lep?«
Vprašanje je:
»Na katerih predpostavkah je narejen?«
Kakšen donos je predpostavljen?
Je ta donos zagotovljen?
Kakšni stroški so vključeni?
Kakšna je vrednost v primeru slabega scenarija?
Kaj se zgodi, če so donosi bistveno nižji?
In predvsem:
koliko denarja bom do takrat dejansko vplačal?
To je razlika med razumevanjem naložbe in gledanjem reklame.
Stroški – tema, o kateri se premalo govori
Pri dolgoročnem naložbenem produktu so stroški zelo pomembni.
Ne zato, ker bi bilo nekaj narobe s tem, da ima produkt stroške.
Zavarovalnica ima stroške poslovanja.
Upravljanje naložb ima stroške.
Zavarovalno kritje ima svoje stroške.
Problem nastane takrat, ko človek stroškov ne razume.
Če nekdo 20 ali 30 let vsak mesec plačuje premijo, lahko stroški skozi tako dolgo obdobje pomembno vplivajo na končni rezultat.
Zato vprašajte:
- Kakšni so začetni stroški?
- Kakšni so stroški upravljanja?
- Koliko stane zavarovalno kritje?
- Kakšni so stroški naložb?
- Ali obstajajo stroški menjave skladov?
- Kakšni so stroški predčasnega izstopa?
- Ali obstajajo drugi stroški?
Ne glejte samo donosa. Glejte donos po stroških.
To je veliko pomembnejše.
Kaj se zgodi, če naložbe padejo?
To vprašanje mora biti postavljeno pred podpisom.
Ne takrat, ko borze padejo.
Recimo, da ste vplačali 20.000 evrov, vrednost naložbenega dela pa je zaradi padca trgov začasno samo 16.000 evrov.
Kaj naredite?
Prodate?
Nadaljujete?
Spremenite naložbeno strukturo?
Počakate?
Odgovor je odvisen od vašega načrta, odnosa do tveganja in konkretne pogodbe.
Toda ena stvar je jasna:
ne smete vstopiti v naložbo, če niste pripravljeni na možnost nihanja njene vrednosti.
Kaj pa če potrebujem denar prej?
To je eno najpomembnejših vprašanj.
Ljudje pogosto sklepajo dolgoročne pogodbe, ko imajo dobre prihodke.
Čez nekaj let pa se lahko zgodi marsikaj.
Izguba službe.
Bolezen.
Ločitev.
Nov kredit.
Pomoč otrokom.
Nakup nepremičnine.
Drugi nepričakovani stroški.
Takrat se človek spomni:
»Imam pa še tisto življenjsko zavarovanje.«
In želi denar ven.
Tu lahko pride do neprijetnega presenečenja.
Pri predčasni prekinitvi lahko dobite bistveno manj, kot ste vplačali, odvisno od produkta, njegove strukture, trajanja in takratne vrednosti naložb.
Zato mora biti vprašanje o predčasnem izstopu eno prvih, ne zadnjih.
Koliko dobim, če pogodbo prekinem po treh letih?
Koliko po petih?
Koliko po desetih?
In:
kakšni so stroški oziroma posledice izstopa?
ZPS pri življenjskih zavarovanjih opozarja, da so produkti zelo različni in da je treba pred sklenitvijo preveriti, ali izbrani produkt razumete in ali ustreza vašim potrebam.
Kaj če nekaj let ne morem plačevati?
Tudi tega vprašanja ne smete pozabiti.
Lahko pride obdobje, ko mesečna premija postane previsoka.
Zato preverite:
- ali je mogoče premijo zmanjšati,
- ali je mogoče začasno prekiniti plačevanje,
- kaj se zgodi s pogodbo,
- ali se spremenijo zavarovalna kritja,
- ali nastanejo dodatni stroški,
- in kako to vpliva na končni rezultat.
Življenje se ne drži finančnega načrta.
Dober finančni produkt mora zato človek razumeti tudi v slabšem scenariju.
Kaj pa življenjsko zavarovanje?
Ne smemo pozabiti, da naložbeno življenjsko zavarovanje ni samo naložba.
Še vedno gre za življenjsko zavarovanje.
Zato morate razumeti tudi zavarovalni del:
Kolikšna je zavarovalna vsota za primer smrti?
Kdo je upravičenec?
Kdaj se izplača zavarovalnina?
Katere so izključitve?
Ali se zavarovalna vsota skozi čas spreminja?
Kako je smrtno kritje povezano z vrednostjo naložbenega dela?
To so vprašanja, ki jih ne smemo potisniti v ozadje samo zato, ker nas bolj zanimajo donosi.
Naložba ni isto kot varčevanje
To razliko ljudje pogosto spregledajo.
Pri varčevanju človek običajno razmišlja:
»Vsak mesec dam nekaj denarja na stran.«
Pri naložbi pa razmišlja:
»Denar vlagam v nekaj, kar se lahko poveča, lahko pa tudi zmanjša.«
To je pomembna psihološka razlika.
Če imate denar na računu, vas dnevna sprememba vrednosti praviloma ne skrbi.
Pri naložbi pa lahko vsak dan vidite drugačno vrednost.
Če vas to spravlja v paniko, morate svoj odnos do tveganja vzeti resno.
Koliko tveganja lahko prenesete?
To ni vprašanje, na katerega obstaja univerzalen odgovor.
Nekdo pri 35 letih lahko mirno sprejme večje nihanje, ker ima pred seboj še dolgo obdobje.
Nekdo drug pri 35 letih pa ne more spati, če vrednost naložbe pade za 15 odstotkov.
Oba človeka sta lahko povsem normalna.
Imata pa različna odnosa do tveganja.
Zato vprašanje ni:
»Koliko lahko zaslužim?«
Vprašanje mora biti tudi:
»Koliko lahko prenesem, če gre nekaj časa narobe?«
Ne izbirajte sklada samo zato, ker je imel najboljši rezultat
Če vam ponudijo več naložbenih možnosti, je zelo mamljivo pogledati pretekle rezultate in izbrati tisto, ki je bila najboljša.
Toda pretekli rezultat je samo preteklost.
Naložba, ki je bila zadnjih pet let najboljša, ni nujno najboljša tudi naslednjih pet let.
Pri izbiri je pomembno razumeti:
- v kaj sklad vlaga,
- kakšno tveganje prevzema,
- kako razpršen je,
- kakšni so stroški,
- kakšen je časovni horizont,
- in kako se ujema z vašim ciljem.
Ne kupujte včerajšnjega zmagovalca. Razumite, kaj kupujete danes.
Kaj pa inflacija?
Tudi tukaj velja enako kot pri drugih dolgoročnih oblikah varčevanja.
Če boste čez 20 let imeli 50.000 evrov, to še ne pomeni, da bo teh 50.000 evrov imelo enako kupno moč kot danes.
Zato je pri dolgoročnem načrtovanju pomembno razmišljati o realnem donosu.
Če je donos naložbe 5 odstotkov, inflacija pa 3 odstotke, je zgodba drugačna, kot če bi bila inflacija 1 odstotek.
Poleg tega na rezultat vplivajo stroški in davčna obravnava.
Zato ne glejte samo ene številke.
Naložbeno življenjsko zavarovanje ni nujno slabo
Tu je treba biti pošten.
Včasih se o takšnih produktih govori samo negativno.
To ni pravilno.
Naložbeno življenjsko zavarovanje ima lahko za določenega človeka smisel.
Na primer za nekoga, ki želi:
- dolgoročno investirati,
- hkrati imeti življenjsko zaščito,
- disciplinirano mesečno vplačevati,
- in sprejema naložbeno tveganje.
Lahko je zanimivo tudi za človeka, ki želi imeti vse urejeno v enem produktu in mu takšna struktura ustreza.
Toda to še ne pomeni, da je najboljša rešitev za vsakega človeka.
Finančni produkt mora služiti človeku, ne človek produktu.
Kdaj bi bil previden?
Previden bi bil predvsem takrat, ko človek:
- nima finančne rezerve,
- ima že velike mesečne obveznosti,
- ne razume naložb,
- težko prenaša izgube,
- pričakuje zagotovljen visok donos,
- potrebuje denar v kratkem času,
- ali sklepa pogodbo samo zato, ker mu je nekdo obljubil lep končni znesek.
Če že na začetku veste, da boste denar morda potrebovali čez dve ali tri leta, dolgoročna naložbena zavarovalna pogodba zahteva še posebej previden razmislek.
Pred podpisom zahtevajte vse na papirju
To je staromoden nasvet, vendar je še vedno dober.
Kar je pomembno, naj bo zapisano.
Agencija za zavarovalni nadzor opozarja, da so zavarovalne pogodbe zahtevne in imajo dolgoročne denarne posledice ter da si je treba pred podpisom vzeti dovolj časa za premislek in zahtevati ponudbo, polico, pogoje, izračune in potrebne informacije.
Ne zadovoljite se samo z ustnim pojasnilom.
Če vam nekdo reče:
»To boste imeli zagotovo.«
vprašajte:
»Kje to piše?«
Če vam reče:
»Ta sklad je v zadnjih letih zelo dobro delal.«
vprašajte:
»Kaj to pomeni za moje tveganje in kakšen je slab scenarij?«
Če vam reče:
»Čez 25 let boste imeli približno toliko.«
vprašajte:
»Koliko od tega je zagotovljeno?«
To niso neprijetna vprašanja.
To so odgovorna vprašanja.
Deset vprašanj pred podpisom
Preden podpišete naložbeno življenjsko zavarovanje, bi moral vsak človek dobiti jasen odgovor vsaj na naslednja vprašanja:
- Koliko bom skupaj vplačal?
- Koliko od moje premije gre za življenjsko zavarovanje?
- Koliko gre v naložbeni del?
- Katere naložbe oziroma sklade lahko izberem?
- Kakšno naložbeno tveganje prevzemam?
- Kakšni so vsi stroški?
- Kaj je zagotovljeno in kaj je samo predvideno?
- Koliko dobim, če pogodbo prekinem po 3, 5, 10 ali 15 letih?
- Kaj se zgodi, če ne morem več plačevati premije?
- Koliko bi moji bližnji prejeli v primeru moje smrti?
Če teh odgovorov ne razumete, ne podpisujte.
Ni treba hiteti.
Primerjajte primerljivo
Če imate dve ponudbi, ne primerjajte samo:
»Pri prvi bom imel 70.000 evrov, pri drugi pa 80.000 evrov.«
To ni dovolj.
Primerjajte:
- enako obdobje,
- enako oziroma primerljivo premijo,
- zavarovalno zaščito,
- stroške,
- naložbene možnosti,
- predpostavljene donose,
- tveganje,
- odkupne vrednosti,
- in pogoje ob smrti.
ZPS opozarja, da je ponudba življenjskih zavarovanj zelo raznovrstna in da je treba primerjati primerljive produkte ter preveriti, ali izbrani produkt dejansko ustreza potrebam posameznika.
Šele takrat primerjate jabolka z jabolki.
In še najpomembnejše vprašanje: zakaj ga sploh potrebujem?
To vprašanje se pogosto izgubi v vseh tabelah.
Človek začne gledati sklade, donose, premije in zavarovalne vsote.
Toda najprej bi moral odgovoriti:
Kaj želim s tem produktom rešiti?
Želim zaščititi družino?
Želim dolgoročno investirati?
Želim dodatna sredstva za starost?
Želim disciplinirano varčevati?
Želim vse to združiti?
Če ne poznate svojega cilja, je zelo težko vedeti, ali je izbrani produkt sploh primeren.
Naložbeno življenjsko zavarovanje ni tekmovanje v donosu
To je zelo pomembno.
Najboljši produkt ni nujno tisti, ki na papirju kaže najvišji možni donos.
Če je tveganje za vas previsoko, produkt ni primeren.
Če so stroški previsoki, tudi visok donos morda ne bo pomenil toliko, kot ste pričakovali.
Če morate pogodbo prekiniti prezgodaj, se lahko zgodba popolnoma spremeni.
Če pa potrebujete predvsem visoko življenjsko zaščito, je morda bolj smiselno razmišljati o ločenem riziko življenjskem zavarovanju in naložbe urediti drugače.
Ne primerjajte samo donosov. Primerjajte celotno rešitev.
Človek mora razumeti, kaj kupuje
Naložbeno življenjsko zavarovanje ni nujno slaba odločitev.
Lahko je dobra odločitev.
Lahko pa je tudi napačna.
Odvisno od človeka.
Od njegovega cilja.
Od njegovega finančnega položaja.
Od odnosa do tveganja.
Od časovnega obdobja.
In od konkretne pogodbe.
Zato je največja napaka, da človek podpiše nekaj, česar ne razume.
Ne zato, ker je produkt nujno slab.
Ampak zato, ker je lahko dober produkt za napačnega človeka – in takrat postane slab finančni odločitev.
Preden podpišete, si vzemite en večer
Vzemite ponudbo domov.
Ne podpisujte na prvem sestanku samo zato, ker je svetovalec prijazen in je izračun videti dobro.
Preberite.
Podčrtajte.
Vprašajte.
Primerjajte.
In če česa ne razumete, zahtevajte pojasnilo.
Če je odgovor zapleten, naj vam ga razložijo preprosto.
Če finančnega produkta ni mogoče razložiti človeku v razumljivem jeziku, ga človek ne bi smel podpisati, dokler ga ne razume.
To je morda najboljši nasvet, ki ga lahko dobite.
Na koncu ne gre za najlepšo številko
Ko človek gleda naložbeno življenjsko zavarovanje, ga hitro pritegne številka na koncu izračuna.
50.000 evrov.
80.000 evrov.
120.000 evrov.
Toda prava vprašanja so drugje.
Koliko bom vplačal?
Koliko bo šlo za stroške?
Koliko prevzemam tveganja?
Kaj če bodo naložbe padle?
Kaj če bom potreboval denar prej?
Kaj bo moja družina dobila, če mene ne bo več?
In predvsem:
Ali razumem, kaj podpisujem?
Če je odgovor da, ste že naredili najpomembnejši korak.
Če je odgovor ne, še ni čas za podpis.
CTA – Preden sklenete naložbeno življenjsko zavarovanje
Naložbeno življenjsko zavarovanje je dolgoročna odločitev. Zato ga ne izbirajte samo po obljubljenem končnem znesku ali preteklih donosih.
Pred podpisom zahtevajte jasen prikaz: koliko boste vplačali, koliko predstavljajo stroški, koliko denarja se dejansko naloži, kakšno tveganje prevzemate, kaj je zagotovljeno in koliko bi dobili ob predčasni prekinitvi.
Če želite svojo ponudbo razumeti, preden jo podpišete, se pogovorite z usposobljenim zavarovalnim zastopnikom in mu postavite tudi neprijetna vprašanja.
Pri dolgoročnem finančnem produktu ni sram reči: »Tega ne razumem. Pojasnite mi še enkrat.«
Pravzaprav je to lahko najbolj odgovorna odločitev, ki jo sprejmete.