Komu se izplača življenjsko zavarovanje?

 

Ko nekdo omeni življenjsko zavarovanje, marsikdo pomisli: »To je za ljudi z družino.«

Toda odgovor ni tako preprost.

Življenjsko zavarovanje ni namenjeno samo poročenim ljudem z otroki. Prav tako ni nujno smiselno za vsakega človeka, ki mu ga ponudi zavarovalni zastopnik.

Pravo vprašanje je drugačno:

Kdo bi imel finančne težave, če mene jutri ne bi bilo več?

Če je odgovor »nihče«, je potreba po življenjskem zavarovanju lahko precej manjša.

Če pa bi zaradi vaše smrti nekdo ostal brez pomembnega dela prihodkov, z velikim kreditom ali brez sredstev za normalno življenje, je zgodba povsem drugačna.

Življenjsko zavarovanje je namreč predvsem zaščita ljudi, ki ostanejo za vami.

Najprej poglejmo bistvo

Pri življenjskem zavarovanju za primer smrti zavarovalnica ob smrti zavarovane osebe, če je smrt krita s pogodbo, izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto upravičencu. Pri časovno omejenem življenjskem zavarovanju je to vezano na obdobje trajanja zavarovanja.

Zato življenjsko zavarovanje ni predvsem zavarovanje za vas.

Zavarujete svoje življenje, denar pa je namenjen nekomu drugemu.

In prav tukaj se skriva odgovor na vprašanje, komu se življenjsko zavarovanje izplača.


1. Družini z otroki se lahko življenjsko zavarovanje zelo izplača

To je verjetno najbolj očiten primer.

Predstavljajte si družino, v kateri sta dva odrasla in dva otroka.

Oba starša delata. Oba prispevata k družinskemu proračunu.

Potem eden od njiju umre.

Problem ni samo žalost.

Problem so tudi položnice.

Hrana.

Šola.

Avto.

Kredit.

Stroški stanovanja.

Vzdrževanje hiše.

Vse tisto, kar je bilo prej mogoče plačevati iz dveh prihodkov, mora družina zdaj pogosto pokrivati z enim.

Če je pokojni starš pomembno prispeval k družinskemu proračunu, lahko življenjsko zavarovanje predstavlja finančni most, ki družini omogoči, da se po tragediji ne znajde še v finančni katastrofi.

Slovensko zavarovalno združenje zato med tipičnimi uporabniki življenjskega zavarovanja za primer smrti izpostavlja prav družine z nepreskrbljenimi otroki.

Toda pozor

Ni pomembno samo, ali imate otroke.

Pomembno je:

Koliko bi družina izgubila z vašo smrtjo?

Če je vaš dohodek velik del družinskega proračuna, je potreba po zaščiti večja.

Če ima partner dovolj lastnih prihodkov in je družina finančno zelo stabilna, je lahko potrebna zavarovalna vsota manjša.

Zato univerzalnega zneska ni.


2. Življenjsko zavarovanje je posebej pomembno, če imate velik kredit

To je eden najbolj konkretnih razlogov za sklenitev življenjskega zavarovanja.

Recimo, da ima družina še 180.000 evrov stanovanjskega kredita.

Hiša je vredna 300.000 evrov.

Dva partnerja vsak mesec prispevata svoj del prihodka.

Če eden umre, kredit ne izgine samo zato, ker je umrl eden od kreditojemalcev.

Preživeli partner mora še vedno živeti, plačevati stroške in odplačevati svoje obveznosti.

Takrat lahko življenjsko zavarovanje predstavlja pomembno zaščito.

Obstajajo tudi življenjska zavarovanja s padajočo zavarovalno vsoto, pri katerih se zavarovalna vsota zmanjšuje skupaj s preostalo zavarovalno dobo oziroma obveznostjo. Takšna oblika se uporablja tudi pri zavarovanju kreditojemalcev.

Vprašanje, ki si ga je vredno zastaviti

Če mene jutri ni več, ali bi moj partner lahko sam odplačeval kredit?

Če je odgovor »ne«, je to zelo močan razlog, da preverite, kakšno zaščito potrebujete.


3. Tudi partner brez otrok lahko potrebuje življenjsko zavarovanje

Pogosta zmota je:

»Nimava otrok, zato življenjskega zavarovanja ne potrebujeva.«

Ni nujno.

Če imata partnerja skupno stanovanje, kredit, podjetje ali druge večje finančne obveznosti, lahko smrt enega zelo vpliva na drugega.

Tudi če ni otrok, lahko ostane en človek sam z:

  • kreditom,
  • stroški stanovanja,
  • avtomobilom,
  • dolgovi,
  • podjetjem,
  • ali drugimi finančnimi obveznostmi.

Zato otroci niso pogoj za razmislek o življenjskem zavarovanju.

Bistveno je, ali je nekdo finančno odvisen od vas oziroma od vašega prihodka.


4. Podjetnik ima še posebej veliko razlogov za razmislek

Pri podjetnikih je situacija pogosto bolj zapletena.

Če podjetje temelji predvsem na znanju, odnosih in delu ene osebe, lahko njena smrt povzroči težave tudi podjetju.

Kaj se zgodi s podjetjem, če umre njegov ključni lastnik?

Kdo bo vodil posel?

Kdo bo poplačal dolgove?

Kaj se zgodi z družino, če je bil podjetnik glavni vir prihodkov?

Kaj se zgodi s poslovnim partnerjem?

Tu življenjsko zavarovanje ni nujno samo vprašanje družine.

Lahko je tudi del širšega finančnega načrta podjetnika.

Pri takšnih primerih je treba še posebej natančno določiti namen zavarovanja, upravičenca in višino kritja.


5. Življenjsko zavarovanje je lahko smiselno za človeka, ki skrbi za druge

Ni nujno, da je nekdo zaposlen.

Predstavljajmo si človeka, ki skrbi za otroke, ostarelega družinskega člana ali drugega člana gospodinjstva.

Njegovo delo morda nima klasične plače.

Toda če ga nenadoma ni več, družina lahko dobi nove stroške.

Plačati je treba pomoč.

Varstvo.

Nego.

Drugačne oblike oskrbe.

Tudi neplačano delo ima namreč svojo finančno vrednost.

Zato pri življenjskem zavarovanju ne smemo gledati samo plače.

Vprašati se moramo:

Kaj bi morali drugi plačati ali izgubiti, če mene ne bi bilo več?


6. Kaj pa mladi, ki živijo sami?

Tu je odgovor bolj zanimiv.

Če je človek mlad, samski, nima otrok, nima kredita in nihče ni finančno odvisen od njega, je potreba po klasičnem življenjskem zavarovanju za primer smrti pogosto precej manjša.

To je treba povedati naravnost.

Življenjsko zavarovanje ni nujno smiselno za vsakogar.

Če za vami ne ostanejo ljudje, ki bi zaradi vaše smrti utrpeli pomembno finančno škodo, je lahko denar, namenjen premiji, smiselneje uporabiti za ustvarjanje finančne rezerve, odplačilo dolga ali druge finančne cilje.

Seveda lahko obstajajo tudi drugi razlogi za zavarovanje, odvisno od vrste police in osebnega položaja.

Toda samo zato, ker vam nekdo reče »vsak potrebuje življenjsko zavarovanje«, še ne pomeni, da je to res.


7. Kaj pa človek, ki je že starejši?

Pri starejših ljudeh je treba vprašanje zastaviti drugače.

Če so otroci odrasli, kreditov ni več, partner ima dovolj svojih prihodkov in človek ima dovolj prihrankov, je potreba po velikem življenjskem zavarovanju lahko precej manjša.

Toda tudi tukaj obstajajo situacije, ko ima zavarovanje smisel.

Na primer:

  • če želi človek zagotoviti denar za partnerja,
  • če želi pokriti določene stroške po smrti,
  • če ima posebne družinske obveznosti,
  • če želi določeno premoženje zaščititi pred finančnimi posledicami smrti,
  • ali če ima drugačen namen, ki ga želi doseči z življenjskim zavarovanjem.

Pri starejšem človeku pa je še toliko pomembneje preveriti ceno zavarovanja, zdravstvene pogoje, trajanje in dejansko korist police.

Zavarovanje, ki je bilo smiselno pri 35 letih, ni nujno enako smiselno pri 65 letih.


8. Komu se življenjsko zavarovanje morda ne izplača?

Tudi to vprašanje je pomembno.

Življenjsko zavarovanje morda ni prioriteta za človeka, ki:

  • nima nikogar, ki bi bil finančno odvisen od njega,
  • nima pomembnih dolgov,
  • nima večjih finančnih obveznosti,
  • ima dovolj premoženja za pokritje vseh obveznosti,
  • ima že dovolj drugih oblik zaščite,
  • ali bi bila premija glede na koristi zanj previsoka.

To ne pomeni, da tak človek življenjskega zavarovanja ne sme imeti.

Pomeni samo, da mora imeti jasen razlog, zakaj ga plačuje.

Pri osebnih financah je namreč ena najbolj nevarnih navad kupovati finančne produkte samo zato, ker jih nekdo prodaja.


9. Kolikšno življenjsko zavarovanje sploh potrebujete?

To je naslednje pomembno vprašanje.

Če imate družino, kredit in otroke, ni dovolj reči:

»Imam življenjsko zavarovanje za 50.000 evrov.«

Vprašanje je:

Kaj lahko družina s temi 50.000 evri dejansko reši?

Če je kredit 150.000 evrov, je 50.000 evrov precej drugačna zaščita kot 150.000 evrov.

Če družina potrebuje vaš dohodek še naslednjih deset ali petnajst let, je treba razmišljati tudi o izgubljenem prihodku.

Pri določanju zavarovalne vsote se zato lahko upoštevajo:

  • višina kreditov,
  • prihodki gospodinjstva,
  • število družinskih članov,
  • starost otrok,
  • prihranki,
  • drugo premoženje,
  • obstoječa zavarovanja,
  • prihodnji finančni cilji.

Ni ene čarobne formule, ki bi veljala za vse.


10. Pomembno je tudi, kdo bo denar prejel

Pri življenjskem zavarovanju ni pomembna samo višina zavarovalne vsote.

Pomembno je tudi, kdo je določen kot upravičenec.

Slovenski Obligacijski zakonik določa posebna pravila glede upravičenca pri življenjskem zavarovanju. Zavarovalna vsota, namenjena upravičencu, se praviloma ne všteva v zapuščino na enak način kot običajno premoženje, upravičenec pa ima pravico zahtevati izplačilo neposredno od zavarovalnice.

To je pomemben razlog, da je treba pri sklenitvi police dobro premisliti, kdo naj bo upravičenec.

Življenje pa se spreminja.

Če ste polico sklenili pred desetimi ali dvajsetimi leti, preverite, ali je določeni upravičenec še vedno tisti, ki mu želite zagotoviti denar.


11. Ne glejte samo cene police

Najcenejše življenjsko zavarovanje ni nujno najboljše.

In najdražje ni nujno najboljše.

Prava primerjava mora vključevati predvsem:

Kaj je zavarovano?

Za koliko?

Kako dolgo?

Kdo je upravičenec?

Katere so izključitve?

Kaj se zgodi, če preneham plačevati?

Kako se obravnava smrt zaradi bolezni?

Kako se obravnava smrt zaradi nezgode?

Ali so vključena dodatna kritja?

Pogoji se med zavarovalnicami razlikujejo, zato je treba vedno pogledati konkretno pogodbo.


Najbolj preprost odgovor

Če vprašanje »Komu se izplača življenjsko zavarovanje?« skrčimo na en stavek, bi bil odgovor:

Življenjsko zavarovanje se najbolj izplača človeku, katerega smrt bi drugim povzročila pomemben finančni problem.

To so pogosto:

  • starši z otroki,
  • partnerji s skupnimi krediti,
  • ljudje z velikimi finančnimi obveznostmi,
  • podjetniki,
  • ljudje, od katerih je finančno odvisna družina,
  • in vsi, ki želijo določeni osebi po svoji smrti zagotoviti finančno zaščito.

Po drugi strani pa življenjsko zavarovanje ni avtomatično dobra odločitev samo zato, ker ga lahko sklenete.

Najprej določite problem. Šele nato iščite zavarovanje.

To je precej bolj zdrav pristop kot obratno.

Preden sklenete življenjsko zavarovanje, si postavite 7 vprašanj

  1. Kdo bi imel zaradi moje smrti finančne težave?
  2. Koliko denarja bi tej osebi oziroma družini dejansko manjkalo?
  3. Kolikšen kredit in druge dolgove imam?
  4. Kako dolgo bi družina potrebovala finančno pomoč?
  5. Koliko prihrankov in drugega premoženja že imamo?
  6. Kdo naj bo upravičenec?
  7. Ali je zavarovalna vsota dovolj velika glede na problem, ki ga želim rešiti?

Če na ta vprašanja odgovorite iskreno, boste precej bližje temu, da ugotovite, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete in kakšno.

Življenjsko zavarovanje ni namenjeno temu, da se počutite varno

Namenjeno je temu, da je nekdo drug bolj varen, če vas nekoč ne bo več.

In to je velika razlika.

Zato ga ne izbirajte zato, ker vam ga nekdo želi prodati.

Izberite ga samo, če veste, koga ščiti, pred čim ga ščiti in koliko zaščite ta človek dejansko potrebuje.

Potrebujete pomoč pri izbiri?

Preden primerjate ponudbe življenjskih zavarovanj, je smiselno najprej določiti svoje potrebe: družinske obveznosti, kredite, prihodke, prihranke in ljudi, ki bi bili od vas finančno odvisni.

Ne primerjajte najprej polic. Najprej primerjajte svoje potrebe.

Šele potem lahko ocenite, katero življenjsko zavarovanje vam dejansko koristi – in katero je samo še ena mesečna položnica.