Kako določim upravičenca življenjskega zavarovanja?

 

Ko človek sklene življenjsko zavarovanje, pogosto največ časa porabi za vprašanje, koliko bo plačeval in koliko znaša zavarovalna vsota.

Toda obstaja še eno vprašanje, ki je najmanj tako pomembno:

Komu bo ta denar izplačan, če mene ne bo več?

To je vprašanje o upravičencu življenjskega zavarovanja.

In tukaj ni dobro pustiti stvari naključju.

Napačno ali nejasno določena oseba lahko povzroči nepotrebne zaplete ravno takrat, ko bo družina najmanj sposobna reševati še administrativne težave.

Kaj sploh pomeni upravičenec?

Upravičenec je oseba, ki ima pravico do izplačila zavarovalne vsote, ko nastopi zavarovalni primer.

Pri življenjskem zavarovanju za primer smrti je to oseba, ki ji je namenjen denar po smrti zavarovanca, če so izpolnjeni pogoji za izplačilo.

Slovenski Obligacijski zakonik določa, da lahko zavarovalec upravičenca določi v pogodbi o življenjskem zavarovanju, pozneje s pravnim poslom ali tudi z oporoko. Pri tem ni nujno, da je oseba vedno navedena po imenu – pomembno je, da jo je mogoče na podlagi navedenih podatkov zanesljivo določiti.

To je pomembno.

Kajti »moja žena«, »moji otroci« ali »moji dediči« niso vedno enako preprosti izrazi, kot se zdijo na prvi pogled.

Ali mora biti upravičenec določen po imenu?

Ne nujno.

Zakon izrecno določa, da upravičenca ni treba določiti po imenu, če so navedeni podatki, na podlagi katerih ga je mogoče določiti.

To pomeni, da lahko človek v določenih primerih upravičenca opredeli tudi drugače.

Na primer kot:

  • zakonca,
  • otroke,
  • potomce,
  • dediče,
  • ali drugo določljivo osebo oziroma skupino oseb.

Toda tu je potrebna previdnost.

Človek si lahko ob sklenitvi police misli:

»Saj je jasno, komu gre denar.«

Zavarovalna pogodba pa mora biti dovolj jasna tudi takrat, ko bo nekdo drug čez mnogo let moral ugotavljati, kdo je dejansko upravičen.

Komu naj določim življenjsko zavarovanje?

Na to vprašanje ni enega odgovora.

Najprej se vprašajte:

Zakaj sem sploh sklenil življenjsko zavarovanje?

Če je namen zaščita družine, bo upravičenec verjetno partner, otroci ali druga oseba, ki jo želite finančno zaščititi.

Če je namen zavarovanje kredita, je lahko situacija drugačna.

Če je namen zaščita poslovnega partnerja ali podjetja, je lahko upravičenec prav tako drugačen.

Zato se ne začne pri vprašanju:

»Koga naj napišem na polico?«

Začne se pri vprašanju:

»Koga želim finančno zaščititi, če mene ne bo več?«

To je precej bolj pomembno.


Žena ali mož kot upravičenec

To je ena najpogostejših odločitev.

Če je namen življenjskega zavarovanja zaščita partnerja, je logično, da je partner določen kot upravičenec.

Toda tudi tukaj je pomembna ena podrobnost.

Ljudje se skozi življenje spreminjajo.

Ko ste stari 30 let, ste morda poročeni z eno osebo.

Pri 50 letih se lahko življenje spremeni.

Lahko pride do ločitve, novega zakona ali drugih družinskih sprememb.

Če upravičenca ne spremenite, lahko stara določitev ostane problem.

Zato življenjsko zavarovanje ni dokument, ki ga podpišete in potem za vedno pozabite nanj.

Ob pomembnih življenjskih spremembah je smiselno preveriti tudi upravičenca.


Kaj če imam več otrok?

To je zelo pomembno vprašanje.

Če želite, da so upravičenci vaši otroci, je dobro preveriti, kako je določena delitev zavarovalne vsote.

Obligacijski zakonik določa, da se, če so za upravičence določeni otroci, potomci ali dediči, zavarovalec pa ni določil, kako naj se korist razdeli, zavarovalna vsota razdeli glede na pravila, ki jih določa zakon. Če upravičenci niso dediči, se lahko zavarovalna vsota deli na enake dele.

Zato pri več otrocih ni pametno avtomatično predpostaviti, da bo vse potekalo tako, kot ste si vi predstavljali.

Če želite določeno razmerje, ga je treba ustrezno urediti.

Na primer:

  • 50 % enemu otroku in 50 % drugemu,
  • enak delež trem otrokom,
  • ali drugačna razdelitev, če za to obstaja utemeljen razlog.

Če želite drugačno delitev od zakonsko predvidene, mora biti to jasno urejeno.


Kaj če imam otroke iz različnih zakonov?

Tu postane zadeva še bolj občutljiva.

Predstavljajte si človeka, ki ima dva otroka iz prvega zakona in enega otroka iz drugega zakona.

Če preprosto napiše »moji otroci«, je treba vedeti, kaj takšna določitev pomeni v konkretnem primeru.

Zakon ima pri določanju upravičencev posebna pravila tudi za otroke in potomce. Pri določitvi otrok oziroma potomcev lahko korist pripada tudi tistim, ki so bili rojeni pozneje.

Zato je pri bolj zapletenih družinskih razmerah bolje biti zelo natančen.

Kar je za človeka danes popolnoma jasno, je lahko čez deset ali dvajset let precej bolj zapleteno.


Ali je upravičenec isto kot dedič?

Ne.

To je ena najpomembnejših stvari, ki jih mora razumeti vsak, ki sklepa življenjsko zavarovanje.

Upravičenec življenjskega zavarovanja in dedič nista nujno ista oseba.

Obligacijski zakonik določa, da ima upravičenec pravico do zavarovalne vsote neposredno in da se zavarovalna vsota, ki naj bo izplačana upravičencu, ne všteva v zapuščino zavarovalca na enak način kot njegovo običajno premoženje.

To je velika razlika.

Zato ni dovolj reči:

»Saj bodo vse dobili moji dediči.«

Če je vaš namen določiti konkretno osebo, je treba upravičenca ustrezno določiti.


Kaj če upravičenca sploh ne določim?

To je še ena nevarna predpostavka:

»Če ga ne določim, bo pač dobila družina.«

Ni vedno tako preprosto.

Obligacijski zakonik določa, da če za primer smrti upravičenec ni določen oziroma določitev nima učinka in ni določen drug upravičenec, zavarovalna vsota pripada premoženju zavarovalca in nato preide na njegove dediče.

To lahko pomeni drugačen položaj, kot ste ga imeli v mislih.

Če ste želeli, da denar prejme konkretna oseba, je zato bolje, da je to ustrezno urejeno.


Ali lahko upravičenca pozneje spremenim?

V določenih primerih da.

Zakon določa, da lahko zavarovalec določilo o upravičencu prekliče, dokler upravičenec ne izjavi, da korist sprejema; s sprejemom lahko določitev postane nepreklicna, pri čemer zakon določa tudi izjeme.

To pomeni, da je treba razlikovati med preklicnim in nepreklicnim upravičenstvom.

Pri običajnem življenjskem zavarovanju je pomembno preveriti, kakšno določilo imate dejansko zapisano in pod kakšnimi pogoji ga je mogoče spremeniti.

Ne predpostavljajte, da lahko vselej preprosto pokličete zavarovalnico in zamenjate osebo.


Kaj če se poročim po sklenitvi zavarovanja?

To je klasičen primer, ko ljudje pozabijo preveriti svojo polico.

Človek sklene življenjsko zavarovanje pri 30 letih.

Takrat je samski.

Pri 35 letih se poroči.

Pri 38 letih dobi otroka.

Pri 45 letih ima še drugega otroka.

Polica pa ostane popolnoma enaka.

Zato je pomembno, da življenjsko zavarovanje ob pomembnih življenjskih dogodkih ponovno pregledate.

Še posebej po:

  • poroki,
  • rojstvu otroka,
  • ločitvi,
  • smrti upravičenca,
  • novi partnerski zvezi,
  • spremembi družinskih razmer,
  • večjem kreditu,
  • ali pomembni spremembi premoženja.

Kaj če se upravičenec spremeni, zavarovalnica pa o tem ne ve?

Tu lahko nastane zelo neprijetna situacija.

Če je upravičenec določen drugače kot v dokumentih, ki jih ima zavarovalnica, lahko pride do vprašanja, katera določitev je veljavna in ali je bila sprememba pravilno sporočena.

Obligacijski zakonik posebej ureja tudi situacijo, ko zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto osebi, ki bi imela pravico, če upravičenec ne bi bil določen, in določa pogoje, pod katerimi je zavarovalnica s tem prosta svoje obveznosti.

Zato je praktično pravilo zelo preprosto:

Če spremenite upravičenca, uredite spremembo na način, ki ga zahteva zavarovalnica, in shranite dokazilo o spremembi.

Ne zanašajte se samo na ustni dogovor.


Kaj če upravičenec umre pred zavarovancem?

Tudi na to ljudje pogosto pozabijo.

Kaj se zgodi, če je žena navedena kot upravičenka, vendar umre pred možem?

Kaj če je kot upravičenec naveden otrok, ki umre pred zavarovancem?

Zakon za takšne situacije določa posebna pravila. Če določeni upravičenec umre pred zapadlostjo zavarovalne glavnice ali rente, korist praviloma ne preide avtomatično na njegove dediče, temveč zakon določa, komu pripada glede na obstoj naslednjega upravičenca oziroma drugih okoliščin.

Zato je lahko smiselno razmišljati tudi o rezervnem upravičencu, če konkretna ureditev to omogoča in je to skladno z vašim namenom.


Kaj če želim določiti več upravičencev?

Lahko jih je več.

To je pogosto smiselno pri družinah z več otroki.

Toda pomembno je, da veste, kako se bo zavarovalna vsota razdelila.

Če želite enake deleže, mora biti to jasno.

Če želite različne deleže, mora biti to še bolj jasno.

Na primer:

»Želim, da žena prejme 50 %, dva otroka pa vsak po 25 %.«

To je bistveno bolj jasno kot:

»Denar naj dobijo žena in otroci.«

Pri denarju je bolje biti natančen.


Kaj pa če je upravičenec banka?

Pri življenjskih zavarovanjih, povezanih s krediti, je lahko položaj drugačen.

Če je zavarovanje namenjeno zavarovanju kreditne obveznosti, je lahko v razmerje vključena tudi banka oziroma drug upnik.

Zato človek ne sme avtomatično predpostaviti, da bo celotna zavarovalna vsota v vsakem primeru izplačana družini.

Pred podpisom takšne police je treba razumeti:

Kdo je upravičenec?

Koliko se lahko izplača banki?

Kaj ostane družini?

To so vprašanja, ki jih je treba razjasniti pred podpisom pogodbe.


Najpogostejše napake pri določanju upravičenca

1. Človek upravičenca sploh ne preveri

Polico podpiše in je ne pogleda več deset let.

2. Misli, da bo denar avtomatično dobila družina

To ni dovolj natančno.

3. Pozabi na spremembo družinskih razmer

Po poroki, ločitvi ali rojstvu otrok polica ostane nespremenjena.

4. Ne določi deležev

Pri več upravičencih lahko nastane vprašanje delitve.

5. Zamenja upravičenca z dedičem

To sta različni vlogi.

6. Misli, da je ustni dogovor dovolj

Pri pomembnih finančnih zadevah je treba spremembe ustrezno dokumentirati.

7. Nihče v družini ne ve, da polica obstaja

To je praktičen problem.

Če družina ne ve za življenjsko zavarovanje, ga po smrti lahko tudi ne bo znala pravočasno uveljavljati.


Kako se pravilno lotiti določanja upravičenca?

Najboljši način je, da ne začnete pri obrazcu zavarovalnice.

Začnite doma, na papirju.

Napišite:

1. Zakaj imam življenjsko zavarovanje?

Je namen zaščita družine?

Kredita?

Partnerja?

Otrok?

Poslovnega partnerja?

Druge osebe?

2. Kdo bi imel največji finančni problem, če mene ne bi bilo?

To je pogosto najpomembnejši odgovor.

3. Koliko denarja bi ta oseba potrebovala?

Ne razmišljajte samo o zavarovalni vsoti.

Razmišljajte o realnem življenju.

4. Kdo naj denar prejme?

Ena oseba?

Več oseb?

Družina?

5. Kako naj se denar razdeli?

Enako?

Po določenih deležih?

6. Kaj se zgodi, če se moje življenje spremeni?

In nato preverite, ali vaša polica temu še vedno ustreza.


Upravičenec ni nekaj, kar določite enkrat in pozabite

Življenjsko zavarovanje je lahko sklenjeno za deset, dvajset ali več let.

V tem času se lahko spremeni skoraj vse.

Ljudje pridejo in odidejo.

Otroci odrastejo.

Nastanejo novi krediti.

Stari krediti se odplačajo.

Ljudje se poročijo.

Ločijo.

Ponovno poročijo.

Rodijo se otroci.

Spremenijo se odnosi in premoženje.

Zato je smiselno življenjsko zavarovanje občasno pregledati.

Ne samo zaradi premije.

Ne samo zaradi zavarovalne vsote.

Tudi zaradi vprašanja:

Ali bo denar po moji smrti res prišel v roke človeka, ki sem ga želel zaščititi?

To je pravzaprav bistvo vsega.


Pred podpisom police si zastavite teh 8 vprašanj

  1. Kdo je moj upravičenec?
  2. Ali je določen dovolj jasno?
  3. Ali imam več upravičencev?
  4. Kako se bo zavarovalna vsota razdelila?
  5. Kaj se zgodi, če upravičenec umre pred menoj?
  6. Ali lahko upravičenca pozneje spremenim?
  7. Ali je upravičenec še vedno prava oseba glede na moje današnje življenje?
  8. Ali družina ve, da imam življenjsko zavarovanje in kje so podatki o njem?

Če na katerega od teh vprašanj ne poznate odgovora, je vredno polico ponovno pogledati.

Življenjsko zavarovanje je namenjeno človeku, ki ostane za vami

Ko ga sklepate, gledate svojo prihodnost.

Ko se bo nekoč izplačevalo, bo pomembna prihodnost nekoga drugega.

Zato je določitev upravičenca veliko več kot administrativna rubrika na zavarovalni polici.

Je odločitev:

»Če mene ne bo več, želim, da ta denar pomaga tej osebi.«

In takšno odločitev je vredno sprejeti premišljeno.

CTA: Preverite svojo polico

Če imate življenjsko zavarovanje, danes vzemite polico iz predala in preverite eno samo stvar:

Kdo je na njej naveden kot upravičenec?

Nato preverite še, ali se je vaše življenje od sklenitve police spremenilo.

Če ste se poročili, ločili, dobili otroke, izgubili upravičenca ali se je vaš finančni položaj bistveno spremenil, je morda čas, da preverite, ali je treba ureditev prilagoditi.

Ne čakajte, da bo o upravičencu odločala situacija, ki je sami niste nikoli uredili.

Pri življenjskem zavarovanju je nekaj minut preverjanja danes lahko vrednih zelo veliko jutri.