Ko sklenemo življenjsko zavarovanje, običajno razmišljamo o tem, kaj se bo zgodilo, če umremo mi.
Kdo bo dobil denar?
Ali bo zavarovalna vsota dovolj za družino?
Ali bo lahko partner odplačal kredit?
Ali bodo otroci finančno varni?
Veliko manj ljudi pa pomisli na drugo možnost:
Kaj se zgodi, če oseba, ki smo jo določili kot upravičenca, umre pred nami?
To vprašanje je pomembnejše, kot se zdi. Življenje se namreč spreminja. Ljudje, ki jih danes določimo za upravičence, čez deset ali dvajset let morda ne bodo več z nami.
In če se takšna sprememba zgodi, je pomembno vedeti, kaj se zgodi z življenjskim zavarovanjem.
Najpomembnejši odgovor
Če upravičenec, ki je bil določen brezplačno, umre pred zapadlostjo zavarovalne glavnice ali rente, njegova pravica do koristi iz zavarovanja praviloma ne preide na njegove dediče.
Po Obligacijskem zakoniku korist pripada naslednjemu upravičencu, če je bil določen. Če naslednji upravičenec ni določen, pa pripada premoženju zavarovalca.
To pomeni nekaj zelo pomembnega:
Če ste kot upravičenca določili svojo ženo, ona pa umre pred vami, njeni otroci ali drugi dediči ne postanejo avtomatično upravičenci do vaše življenjske zavarovalne vsote.
To je ena od stvari, ki jih ljudje pri življenjskem zavarovanju pogosto spregledajo.
Primer, ki si ga je vredno zapomniti
Predstavljajmo si, da ima Janez življenjsko zavarovanje za primer smrti v višini 100.000 evrov.
Kot upravičenko določi svojo ženo Marijo.
Čez nekaj let Marija umre.
Janez pa živi še deset let in nato umre.
Mnogi bi predvidevali:
»Marija je bila upravičenka, zato bo 100.000 evrov zdaj pripadlo njenim dedičem.«
Toda to ni avtomatično pravilno.
Če ni določen drug upravičenec, zakon določa posebno pravilo: korist ne gre avtomatično Marijinim dedičem, ampak premoženju zavarovalca. Kaj se bo zgodilo naprej, je zato povezano z njegovo zapuščino in dedovanjem.
In tukaj se pokaže, zakaj je pomembno, da upravičencev ne določimo enkrat in potem na polico pozabimo.
Kaj pa, če določim drugega upravičenca?
To je lahko zelo dobra rešitev.
Ko določate upravičenca, lahko razmišljate tudi korak naprej:
Kdo naj prejme denar, če prvi upravičenec mene ne dočaka?
Na primer:
- prvi upravičenec je zakonec,
- drugi upravičenec so otroci,
- ali pa določite druge osebe v skladu s svojim namenom zavarovanja.
Tako ne prepustite pomembnega vprašanja naključju.
Pri življenjskem zavarovanju je namreč bistveno, da ne razmišljate samo:
»Kdo naj dobi denar?«
Ampak tudi:
»Kdo naj ga dobi, če ta oseba prej umre?«
Življenje se spreminja, zavarovanje pa lahko ostane enako
To je eden največjih problemov življenjskih zavarovanj.
Človek sklene zavarovanje pri 35 letih.
Takrat ima:
- ženo,
- dva majhna otroka,
- stanovanjski kredit.
Kot upravičenko določi ženo.
Petnajst let pozneje je življenje popolnoma drugačno.
Otroka sta odrasla. Kredit je skoraj odplačan. Morda se je družinska situacija spremenila.
Toda na polici je še vedno zapisano isto.
Zavarovanje se ne prilagaja vašemu življenju samo od sebe.
Zato je pametno upravičence občasno preveriti.
Kaj če umreta oba?
To je še bolj neprijetno vprašanje, vendar ga je pri življenjskem zavarovanju smiselno postaviti.
Predstavljajte si zakonca, ki sta oba določila drug drugega za upravičenca.
Če prvi umre, je drugi še živ in bi lahko postal upravičenec.
Toda kaj se zgodi, če oba umreta v istem dogodku oziroma če drugi upravičenec umre, še preden bi lahko uveljavil pravico?
Takšne življenjske situacije niso pogoste, vendar so prav zato pomembne.
Pri zavarovanju ne razmišljamo samo o najbolj verjetnem scenariju.
Razmišljamo tudi o scenariju, ki ga nihče ne želi doživeti.
Kaj če imam več otrok?
Če kot upravičence določite otroke oziroma potomce, je pomembno tudi, kako naj se zavarovalna vsota razdeli.
Če način delitve ni določen, Obligacijski zakonik vsebuje posebna pravila o delitvi med več upravičenci. Pri otrocih, potomcih oziroma dedičih se zavarovalna vsota razdeli sorazmerno njihovim dednim deležem. Če upravičenci niso dediči, se praviloma razdeli na enake dele.
Zato ni vedno dovolj napisati samo:
»Moji otroci.«
Pomembno je razmisliti tudi o tem, kaj pravzaprav želite.
Ali želite:
- enake deleže,
- deleže v drugačnem razmerju,
- ali naj ima prednost določena oseba?
Pri večjih zavarovalnih vsotah je takšna odločitev še posebej pomembna.
Kaj pa če se družina spremeni?
Življenje lahko prinese:
- poroko,
- ločitev,
- novega partnerja,
- rojstvo otroka,
- smrt zakonca,
- posvojitev,
- spremembo družinskih odnosov.
Vse to so razlogi, da ponovno pogledate svojo življenjsko zavarovalno polico.
Zakon sicer pri določenih kategorijah upravičencev določa posebna pravila. Če so na primer kot upravičenci določeni otroci ali potomci, korist zajema tudi pozneje rojene; pri določilu v korist zakonca pa zakon veže korist na osebo, ki je bila z zavarovalcem v zakonu ob njegovi smrti.
Toda pri konkretni polici je vedno pomembno preveriti, kaj je bilo dejansko določeno in kako je določilo zapisano.
Ali lahko upravičenca spremenim?
V določenih okoliščinah da.
Obligacijski zakonik določa, da lahko zavarovalec določilo o upravičencu prekliče, dokler upravičenec na kakršenkoli način ne izjavi, da ga sprejema. Po takšnem sprejemu lahko določilo postane nepreklicno, pri čemer zakon določa tudi izjeme.
Zato ni dobro predpostavljati:
»Saj bom upravičenca zamenjal kadarkoli.«
Pri konkretni polici je treba preveriti, kakšen način spremembe zahteva zavarovalnica in ali je bila pravica upravičenca že sprejeta oziroma kako je bilo določilo oblikovano.
Največja napaka: »Saj bodo že vedeli, komu pripada.«
Ne bodo nujno.
Življenjsko zavarovanje ni isto kot običajno premoženje, ki se ob smrti preprosto obravnava v zapuščinskem postopku.
Upravičenec ima lahko neposredno pravico do zavarovalne vsote, zavarovalna vsota, namenjena upravičencu, pa se praviloma ne všteva v zapuščino zavarovalca.
Prav zato je tako pomembno, da je določitev upravičenca pravilna.
Če želite z življenjskim zavarovanjem zaščititi določeno osebo, mora biti jasno, kdo naj bo ta oseba in kaj se zgodi, če je pred vami ne bo več.
Kako pametno določiti upravičenca?
Preden podpišete življenjsko zavarovanje, si zastavite pet vprašanj:
1. Zakaj sploh sklepam življenjsko zavarovanje?
Je namen:
- zaščita partnerja,
- zaščita otrok,
- odplačilo kredita,
- zaščita družinskega standarda,
- zaščita poslovnega partnerja,
- ali nekaj drugega?
Namen določa, kdo je najbolj logičen upravičenec.
2. Kdo bi bil finančno najbolj prizadet, če umrem?
To je pogosto pomembnejše vprašanje kot:
»Koga imam najraje?«
Življenjsko zavarovanje je predvsem finančna zaščita.
3. Kaj se zgodi, če prvi upravičenec umre pred menoj?
To vprašanje pogosto manjka.
Določite tudi rezervni scenarij.
4. Ali je družinska situacija še vedno enaka kot ob sklenitvi?
Če je od sklenitve minilo deset ali petnajst let, je odgovor lahko zelo drugačen.
5. Ali je zapis na polici res takšen, kot sem želel?
Ne zanašajte se na spomin.
Poglejte dokumentacijo.
Življenjsko zavarovanje ni nekaj, kar sklenemo in pozabimo
Ko ljudje sklenejo življenjsko zavarovanje, pogosto razmišljajo predvsem o premiji.
»Koliko me bo stalo na mesec?«
To je razumljivo.
Toda še pomembnejše vprašanje je:
»Ali bo denar nekoč res prišel do človeka, zaradi katerega sem zavarovanje sploh sklenil?«
Če je odgovor odvisen od tega, kdo bo takrat še živ, kdo bo dedič in kaj piše na polici, potem je vredno zavarovanje ponovno pregledati.
Kajti življenjsko zavarovanje ni samo pogodba z zavarovalnico.
Je odločitev, kaj želite, da se zgodi z denarjem, ko vas ne bo več.
Preverite svojo polico, preden bo prepozno
Če imate življenjsko zavarovanje, si danes vzemite nekaj minut in preverite:
Kdo je naveden kot upravičenec?
Nato si postavite še eno vprašanje:
Kaj se zgodi, če ta oseba umre pred menoj?
Če na to vprašanje ne poznate odgovora, je to dober razlog, da preverite svojo polico in pri zavarovalnici oziroma svojem zavarovalnem svetovalcu preverite možnosti spremembe ali dodatne določitve upravičenca.
Ne zato, ker bi pričakovali najhujše.
Ampak zato, ker je življenjsko zavarovanje namenjeno ravno temu, da v najtežjem trenutku ne bi bilo dodatnih nejasnosti.