Marsikateri kmet ve, da država sofinancira kmetijsko zavarovanje. Veliko manj ljudi pa natančno ve, kako se do tega sofinanciranja pride.
Je treba oddati posebno vlogo? Kam jo je treba poslati? Kdaj jo je treba oddati? Ali mora kmet najprej plačati celotno premijo in šele nato dobi povrnjen del denarja?
V praksi je postopek precej bolj preprost, kot se zdi.
Še pomembneje pa je, da kmet pri sklenitvi zavarovanja izbere takšno zavarovanje, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje. Država namreč ne sofinancira avtomatično vsakega kmetijskega zavarovanja.
Država lahko krije velik del premije
Od 25. decembra 2025 država za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, skupaj z davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Za določena zavarovanja živali ter določeno materialno škodo na proizvodnih sredstvih, rastlinjakih, konstrukcijah in protitočnih mrežah znaša sofinanciranje 60 %. (Portal GOV.SI)
To pomeni, da pri upravičenem zavarovanju kmet praviloma ne nosi celotnega stroška premije.
Toda tu je pomemben poudarek:
70 % ne pomeni, da bo država plačala 70 % kateregakoli zavarovanja, ki ga sklenete.
Zavarovanje mora ustrezati predpisanim pogojem.
Katera zavarovanja so lahko sofinancirana?
Med drugim je mogoče pridobiti sofinanciranje za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostmi, kot so:
- toča,
- požar,
- udar strele,
- pozeba,
- poplava,
- vihar oziroma viharni veter.
Sofinanciranje je predvideno tudi za določena zavarovanja živali zaradi bolezni ter za določene vrste materialne škode na proizvodnih sredstvih, rastlinjakih, konstrukcijah hmeljišč ter protitočnih mrežah v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih. (Portal GOV.SI)
Zato ni dovolj, da zavarovalnici poveste: »Rad bi zavarovanje s subvencijo države.«
Najprej je treba ugotoviti, kaj pravzaprav zavarujete in ali izbrano kritje izpolnjuje pogoje za sofinanciranje.
Kako postopek poteka v praksi?
Za kmeta je pomembno predvsem to, da mu praviloma ni treba samostojno urejati celotnega postopka z državo.
Postopek je približno takšen:
1. Najprej se pripravi ustrezno zavarovanje
Z zavarovalnico sklenete zavarovalno pogodbo za kmetijsko proizvodnjo.
Pri tem je treba paziti, da zavarovanje izpolnjuje pogoje, določene z uredbo o sofinanciranju.
To je pomemben del postopka, saj lahko napačno izbrano kritje pomeni, da zanj sofinanciranje ne bo mogoče.
2. Ob sklenitvi podate potrebno izjavo oziroma pooblastilo
Kmet zavarovalnici ob sklenitvi police poda pooblastilo, da v njegovem imenu uveljavlja sofinancirani del premije.
To pomeni, da kmet praviloma ne hodi posebej na Agencijo in ne vlaga še ene posebne vloge samo zato, da bi država plačala svoj del premije. (Portal GOV.SI)
3. Plačate svoj del premije
Če je zavarovanje upravičeno do sofinanciranja, se pri plačilu upošteva sofinancirani del.
Pri 70-odstotnem sofinanciranju to pomeni, da je vaš del premije bistveno manjši od celotne obračunane premije.
Seveda pa je dejanski znesek odvisen od vrednosti proizvodnje, obsega zavarovanja, izbranih nevarnosti, franšize in drugih pogojev konkretne police.
4. Zavarovalnica uredi zahtevek za sofinanciranje
Zavarovalnica nato v imenu upravičenca vloži zahtevek pri Agenciji.
Po uradnih informacijah morajo zavarovalnice zahtevke za preteklo leto vložiti najpozneje do 31. marca naslednjega leta. Agencija nato preveri izpolnjevanje pogojev.
To je za kmeta pomembna poenostavitev.
Ni treba, da je kmet strokovnjak za administrativni postopek. Mora pa poskrbeti, da so njegovi podatki in pogoji urejeni.
Kdo je upravičen do sofinanciranja?
Tudi tukaj ni dovolj samo dejstvo, da imate kmetijo.
Med pogoji so med drugim:
- da gre za mikro, malo ali srednje podjetje,
- da podjetje ni v težavah,
- da je sklenjena ustrezna zavarovalna pogodba,
- da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v Register kmetijskih gospodarstev,
- da so izpolnjene določene davčne in druge finančne obveznosti.
Po aktualnih pravilih je posebej pomembno, da je stanje v RKG urejeno in da upravičenec nima neporavnanih davčnih oziroma drugih denarnih nedavčnih obveznosti nad predpisanim pragom.
Zato se lahko splača pogoje preveriti še pred sklenitvijo zavarovanja.
Pomembna je tudi franšiza
Pri zavarovanju posevkov, nasadov in plodov obstaja še ena pomembna podrobnost.
Zavarovanje mora temeljiti na soudeležbi zavarovanca pri škodi z odbitno franšizo v višini najmanj 15 % zavarovalne vsote po posamezni zavarovani površini.
Odkup odbitne franšize v višini 15 % ali manj se ne sofinancira.
To je ena od stvari, ki jih kmet pri primerjanju ponudb pogosto spregleda.
Ni namreč pomembno samo vprašanje:
»Koliko me bo zavarovanje stalo?«
Pomembno je tudi:
»Kakšno zavarovanje moram skleniti, da bo do sofinanciranja sploh upravičeno?«
Zakaj se je dobro o sofinanciranju pogovoriti pred sklenitvijo police?
Ker je lahko razlika med dobro in slabo pripravljeno polico precejšnja.
Kmet ima lahko določeno površino, določeno kulturo in določena tveganja. Zanj ni nujno najboljše zavarovanje, ki ima največ kritij ali najnižjo premijo.
Pomembno je najti razmerje med vrednostjo proizvodnje, tveganji, obsegom kritja, franšizo in dejanskim stroškom za kmeta.
Pri tem je lahko 70-odstotno sofinanciranje zelo pomemben dejavnik.
Če na primer ugotovite, da je določeno zavarovanje upravičeno do sofinanciranja, je smiselno primerjati celotno premijo in vaš dejanski strošek po sofinanciranju.
Tako dobite precej bolj realno predstavo o tem, koliko vas zaščita v resnici stane.
Kaj če nisem prepričan, ali moje zavarovanje izpolnjuje pogoje?
Potem je najbolje, da tega ne ugotavljate šele po sklenitvi police.
Pred sklenitvijo zavarovanja preverite:
- kaj želite zavarovati,
- katera tveganja želite vključiti,
- kakšna je vrednost vaše proizvodnje,
- ali zavarovanje spada med upravičena zavarovanja,
- kakšna franšiza je vključena,
- koliko znaša celotna premija,
- koliko znaša sofinancirani del,
- koliko boste na koncu dejansko plačali sami.
Tako ne gledate samo cene zavarovanja, ampak dejanski strošek zaščite vaše kmetijske proizvodnje.
Sofinanciranje ni samo administrativna ugodnost
Na prvi pogled se zdi, da gre samo za vprašanje subvencije.
V resnici gre za nekaj pomembnejšega.
Kmetijska proizvodnja je odvisna od dejavnikov, na katere kmet pogosto nima vpliva. Toča lahko v nekaj minutah poškoduje pridelek. Pozeba lahko uniči pridelek, na katerega je kmet računal več mesecev. Bolezen živali lahko pomeni neposreden finančni udarec.
Zavarovanje ne prepreči škode.
Lahko pa zmanjša finančne posledice, ko do nje pride.
In če država del premije sofinancira, je lahko odločitev za ustrezno zavarovanje za kmeta finančno precej lažja.
Zato se vprašanje ne glasi samo:
»Ali si lahko privoščim zavarovanje?«
Včasih je pomembnejše vprašanje:
»Ali si lahko privoščim, da svoje proizvodnje ne zavarujem, če mi država pri ustreznem zavarovanju krije pomemben del premije?«
Preden sklenete zavarovanje, preverite svoj primer
Sofinanciranje je dobra možnost, vendar je treba vsako kmetijsko gospodarstvo obravnavati posebej.
Drugačna so tveganja pri žitih, sadovnjaku, vinogradu, hmelju ali živinoreji. Drugačne so vrednosti proizvodnje in drugačne so lahko tudi zavarovalne potrebe.
Zato ni smiselno izbirati zavarovanja samo po tem, koliko odstotkov plača država.
Najprej je treba ugotoviti, kaj želite zaščititi in katera tveganja so za vas dejansko pomembna. Šele nato je mogoče pravilno izračunati, kakšno zavarovanje potrebujete in koliko bi po sofinanciranju znašal vaš strošek.
Želite preveriti, koliko bi za kmetijsko zavarovanje plačali sami?
Pošljite povpraševanje. Na podlagi vaših podatkov lahko preverimo, katero kmetijsko zavarovanje je za vas smiselno, ali izpolnjuje pogoje za sofinanciranje države in kolikšen bi bil vaš dejanski strošek po upoštevanju sofinanciranja.
👉 Pošljite povpraševanje in preverite možnosti sofinanciranja vašega kmetijskega zavarovanja.