Ko kmet poseje njivo, je velik del njegovega dela že opravljen. Toda pridelek je še daleč od tega, da bi bil varen.
Do žetve ga lahko prizadene toča, pozeba, suša, neurje, poplava ali druge vremenske nevšečnosti. V nekaj minutah lahko vremenski dogodek uniči pridelek, za katerega je bilo vloženega več mesecev dela, denarja in pričakovanj.
Zato se postavlja preprosto vprašanje:
Kdaj je pravi čas za sklenitev zavarovanja posevkov?
Kratek odgovor je: preden pride nevarnost in v roku, ki ga določajo zavarovalni pogoji.
Vendar je pri tem pomembno še nekaj. Zavarovanja posevkov ni smiselno urejati šele takrat, ko pogled na nebo postane zaskrbljujoč.
Zavarovanja se ne sklepa, ko se že pripravlja nevihta
Predstavljajte si, da ste posejali koruzo. Pridelek lepo napreduje, stroški so že nastali, do žetve pa je še precej časa.
Nato vremenska napoved za naslednje dni napove močne nevihte in možnost toče.
Takrat se marsikomu pojavi misel:
»Morda bi bilo zdaj pametno zavarovati pridelek.«
Toda zavarovanje ni dežnik, ki ga lahko odprete šele, ko začne deževati.
Zavarovalnice imajo pri zavarovanju posevkov določene pogoje, roke za sklenitev in lahko tudi posebna pravila glede začetka zavarovalnega kritja. Zato ni dovolj vprašanje, ali je pridelek že na njivi. Pomembno je tudi, kdaj je bila polica sklenjena in kakšni so pogoji konkretnega zavarovanja.
Najboljši trenutek je, ko načrtujete sezono
Zavarovanje posevkov je najbolje vključiti v načrt kmetijske proizvodnje že pred začetkom oziroma na začetku pridelovalne sezone.
Takrat imate čas, da razmislite:
- katere posevke imate,
- koliko površin obdelujete,
- kakšna je vrednost pričakovanega pridelka,
- katerim nevarnostim je pridelek izpostavljen,
- kakšne so vaše lastne finančne možnosti, če pride do škode,
- in katera zavarovalna kritja so za vas dejansko smiselna.
To je bistveno drugačen pristop od tega, da zavarovanje urejate šele, ko se pojavi strah pred vremensko ujmo.
Zavarovanje je najbolj koristno takrat, ko o njem razmišljate v mirnem vremenu.
Ali lahko posevek zavarujemo kadarkoli?
Ne nujno.
Pri zavarovanju posevkov je treba vedno preveriti konkretne pogoje zavarovalnice. Za posamezne kulture in nevarnosti so lahko določeni različni roki, začetek kritja, čakalne dobe oziroma druge omejitve.
Zato ni mogoče dati univerzalnega pravila, na primer:
»Vsak posevek lahko zavarujete do tega in tega datuma.«
Pravi odgovor je odvisen od vrste posevka, nevarnosti, obsega zavarovanja in pogojev zavarovalnice.
To je eden od razlogov, zakaj je dobro zavarovanje urediti dovolj zgodaj.
Posebej pomemben je začetek vegetacije
Pri nekaterih posevkih se vrednost pridelka skozi sezono hitro povečuje.
Na začetku je na njivi seme oziroma mlad posevek. Kasneje so v pridelek že vloženi stroški semena, gnojil, zaščitnih sredstev, obdelave tal, dela, goriva in drugih stroškov.
Vsak dan, ko pridelek raste, je v njem več vloženega dela in kapitala.
Če pride do škode, zato ne izgubite samo rastlin.
Izgubite lahko tudi mesece dela in denar, ki ste ga že vložili v proizvodnjo.
Prav zato je pomembno, da se o zavarovanju ne odločate šele takrat, ko je pridelek skoraj pripravljen za žetev.
Toča je lahko dovolj za popoln preobrat sezone
Toča je eden najbolj očitnih primerov, zakaj je pravočasno zavarovanje pomembno.
Lepo razviti posevek lahko v nekaj minutah izgubi velik del svoje vrednosti.
Pred nevihto je lahko njiva videti odlično.
Po njej pa lahko ostanejo poležani, poškodovani ali uničeni posevki.
Kmet na vreme ne more vplivati. Lahko pa vpliva na to, kako finančno pripravljen je na posledice vremenskega dogodka.
Pri tem je pomembno razumeti, da zavarovanje ne prepreči škode. Njegov namen je, da posledice škode ne padejo v celoti na kmeta.
Kaj pa pozeba?
Pri določenih kulturah je problem lahko že zelo zgodaj v letu.
Sadne rastline in druge občutljive kulture lahko prizadene pozeba v obdobju, ko je rastlina že začela vegetirati, pridelek pa še ni oblikovan oziroma dozorel.
Takrat lahko ena sama hladna noč pomeni velik izpad pridelka.
Zato pri zavarovanju ni pomembno samo:
»Kaj pridelujem?«
Pomembno je tudi:
»Kdaj je moj pridelek najbolj občutljiv?«
Različni posevki imajo različna kritična obdobja in različna tveganja.
Suša je drugačna nevarnost
Pri toči lahko škoda nastane v nekaj minutah.
Pri suši se lahko težave razvijajo tedne.
Pridelek slabše raste, rastline trpijo zaradi pomanjkanja vode in končni rezultat je lahko bistveno slabši od pričakovanega.
Toda tudi tukaj velja pomembno pravilo:
zavarovanja ne morete razumeti kot rešitve za že nastalo škodo.
Treba je preveriti, katera tveganja konkretna polica dejansko krije, pod kakšnimi pogoji in za katere kulture.
Zato je bolje vprašanja postaviti pred sezono kot pa po škodi.
Zavarovanje ni enako za vsakega kmeta
Dve kmetiji imata lahko podobno veliko površino, vendar popolnoma različna tveganja.
Ena ima na primer več koruze in žit, druga sadovnjak. Ena leži na območju, kjer je pogosta toča, druga ima več težav s sušo.
Tudi finančna posledica škode ni enaka.
Če je pridelek pomemben del prihodka kmetije, je lahko izguba pridelka veliko več kot samo manjša letina.
Lahko vpliva na:
- prihodke kmetije,
- plačilo tekočih stroškov,
- obveznosti do bank,
- nakup materiala za naslednjo sezono,
- denarni tok kmetije,
- in načrtovanje naslednje proizvodnje.
Zato vprašanje ni samo:
»Koliko stane zavarovanje?«
Veliko pomembnejše vprašanje je:
»Koliko bi me stala večja škoda, če pridelka ne bi zavaroval?«
Kdaj je torej pravi čas?
Če želimo odgovor poenostaviti:
zavarovanje posevkov je smiselno urediti pravočasno, pred nastankom zavarovalnega primera in v skladu z roki ter pogoji zavarovalnice.
Ne čakajte na prvo neurje.
Ne čakajte na vremensko napoved, ki napoveduje točo.
Ne čakajte, da bo škoda že nastala.
O zavarovanju je najbolje razmišljati takrat, ko še lahko mirno primerjate možnosti in preverite, kaj potrebujete.
Pred sklenitvijo preverite predvsem:
1. Kaj pridelujete?
Vrsta posevka pomembno vpliva na tveganja in možnosti zavarovanja.
2. Kje so vaše njive?
Lokalne vremenske razmere so lahko zelo različne.
3. Katere nevarnosti so za vas največje?
Toča, pozeba, suša, neurje, poplava in druga tveganja niso enako pomembna za vsako kmetijo.
4. Kakšna je vrednost pridelka?
Pri večjih površinah lahko že delna škoda pomeni zelo velik finančni izpad.
5. Kakšni so pogoji zavarovanja?
Preveriti je treba kritja, izključitve, franšizo, roke in način ugotavljanja škode.
6. Kdaj začne veljati zavarovalno kritje?
To je eno ključnih vprašanj, ki ga je treba razjasniti pred sklenitvijo.
Ne zavarujte samo njive. Zavarujte tudi svoj mir.
Kmetijstvo je dejavnost, pri kateri veliko stvari ni mogoče nadzorovati.
Lahko pravočasno posejete.
Lahko dobro obdelate zemljo.
Lahko uporabite kakovostno seme.
Lahko spremljate rastline in naredite vse, kar je v vaši moči.
Toda vremena ne morete naročiti.
Zato je zavarovanje posevkov predvsem orodje za obvladovanje finančnega tveganja.
Njegov namen ni, da bi kmetu zagotovilo dobro letino.
Njegov namen je, da slaba letina oziroma škoda zaradi zavarovane nevarnosti ne pomeni nujno tudi finančnega udarca, ki ga kmet sam težko prenese.
Preden posejete, preverite tudi svoje zavarovanje
Če imate posevke, ki predstavljajo pomemben del vašega prihodka, je vredno preveriti, ali so ustrezno zaščiteni.
Ni pomembno samo, ali zavarovanje imate.
Pomembno je, kaj je zavarovano, pred čim, za koliko in pod kakšnimi pogoji.
Če niste prepričani, ali je vaše obstoječe zavarovanje ustrezno, ga je smiselno pregledati še pred začetkom oziroma v času, ko je zavarovanje za posamezen posevek mogoče urediti.
Želite preveriti, kako bi lahko zaščitili svoje posevke?
Pošljite nam povpraševanje. Na podlagi podatkov o vaših posevkih in površinah lahko skupaj preverimo, katera zavarovanja pridejo v poštev in na kaj morate biti pozorni pri izbiri kritij.
Ne čakajte na točo, pozebo ali sušo, da boste začeli razmišljati o zavarovanju.
Pravi čas za preverjanje je, ko je pridelek še varen.
👉 Pošljite povpraševanje prek kontaktnega obrazca in preverite možnosti zavarovanja svojih posevkov.