Da. In za kmeta je to pomembna informacija.
Slovenija trenutno sofinancira zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v višini 70 % obračunane zavarovalne premije, vključno z davkom od prometa zavarovalnih poslov. Ta višina velja od 25. decembra 2025.
To pomeni, da kmet pri ustreznem zavarovanju pred točo ne plača celotne premije sam.
Toda tukaj se zgodba šele začne.
Ker 70 % ne pomeni, da je avtomatično vsako zavarovanje pred točo upravičeno do 70-odstotnega sofinanciranja.
Pomembni so pogoji.
Kaj to pomeni v praksi?
Poglejmo preprost primer.
Če bi obračunana zavarovalna premija znašala 1.000 €, bi 70-odstotno sofinanciranje pomenilo 700 €, preostanek 300 € pa bi predstavljal del premije, ki ga plača kmet.
To je seveda samo ponazoritev. Dejanski znesek je odvisen od konkretnega zavarovanja in tega, ali izpolnjuje vse pogoje za sofinanciranje.
A razlika je velika.
Če je kmet prej razmišljal:
»Zavarovanje je zame predrago.«
je danes smiselno narediti nov izračun:
»Koliko me zavarovanje dejansko stane po upoštevanju državnega sofinanciranja?«
To je precej bolj pomembno vprašanje.
Zakaj država sploh sofinancira kmetijska zavarovanja?
Kmetijstvo je močno odvisno od vremena.
Kmet lahko naredi praktično vse, kar je v njegovi moči.
Pravočasno pripravi zemljo.
Poseje ali posadi.
Gnoji.
Ščiti rastline.
Obrezuje sadovnjak.
Skrbi za vinograd.
Vse naredi tako, kot je treba.
Potem pa pride nevihta.
Toča lahko v nekaj minutah poškoduje pridelek, ki je nastajal več mesecev.
Država zato z ukrepom sofinanciranja spodbuja kmete, da del finančnega tveganja prenesejo na zavarovanje, namesto da bi ob veliki škodi celotno breme ostalo na kmetiji. Ministrstvo zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje opredeljuje kot enega pomembnih mehanizmov za zmanjševanje dohodkovnih tveganj v kmetijstvu.
Ali država sofinancira samo točo?
Ne.
Sofinanciranje ni namenjeno samo zavarovanju pred točo.
Pri posevkih, nasadih in plodovih so lahko v okviru ukrepa vključene tudi druge zavarovane nevarnosti, med drugim požar, udar strele, pozeba, poplava ter viharni veter in vihar, če so izpolnjeni pogoji uredbe.
To je pomembno, ker kmet pogosto ne potrebuje zaščite samo pred enim tveganjem.
Vprašanje zato ni vedno:
»Ali lahko zavarujem pred točo?«
Ampak:
»Katera tveganja so za mojo proizvodnjo najpomembnejša in katera od njih lahko vključim v ustrezno zavarovanje?«
Kdo je lahko upravičen do sofinanciranja?
Do sofinanciranja niso avtomatično upravičeni vsi, ki kupijo katerokoli kmetijsko zavarovanje.
Med pogoji je med drugim, da gre za mikro, malo ali srednje podjetje, da upravičenec ni podjetje v težavah, da je sklenjena ustrezna zavarovalna pogodba in da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v Register kmetijskih gospodarstev. Prav tako ne sme imeti neporavnanih davčnih in drugih denarnih nedavčnih obveznosti nad predpisanim pragom.
Zato je dobro preveriti pogoje pred sklenitvijo zavarovanja, ne šele potem.
Pomembna je tudi franšiza
To je del zgodbe, ki ga kmet ne sme spregledati.
Za sofinanciranje zavarovanja posevkov, nasadov in plodov mora zavarovalno kritje temeljiti na soudeležbi zavarovanca pri škodi z odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote po posamezni zavarovani površini. Odkup franšize, manjše ali enake 15 %, se ne sofinancira.
Po domače:
ni mogoče preprosto vzeti poljubnega zavarovanja in pričakovati, da bo država plačala 70 % vsega.
Zavarovanje mora ustrezati predpisanim pogojem.
Kako kmet dobi državno sofinanciranje?
Tudi tukaj je postopek za kmeta precej bolj preprost, kot bi kdo pričakoval.
Ob sklenitvi ustrezne zavarovalne pogodbe kmet zavarovalnici poda pooblastilo, da v njegovem imenu vloži zahtevek za sofinanciranje pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Kmet tako praviloma plača svoj del premije, zavarovalnica pa uredi zahtevek za sofinancirani del. Agencija nato preveri izpolnjevanje pogojev.
To pomeni, da kmet praviloma ne potrebuje samostojno voditi celotnega postopka z državo.
Pomembna razlika: 70 % premije ni 70 % škode
To je treba zelo jasno ločiti.
Država ne plača 70 % škode, ki jo povzroči toča.
Država sofinancira del zavarovalne premije.
Če na primer pride do škode v višini 10.000 €, to ne pomeni, da bo država plačala 7.000 € škode.
Zavarovalnica morebitno škodo obravnava v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo in njenimi pogoji.
Državno sofinanciranje pa se nanaša na strošek zavarovanja.
Zakaj je to pomembno pri odločitvi za zavarovanje?
Ker lahko kmet gleda na zavarovanje iz dveh različnih perspektiv.
Prva je:
»Koliko stane zavarovanje?«
Druga pa:
»Koliko me stane zavarovanje po državnem sofinanciranju in kaj s tem dobim?«
Druga perspektiva je veliko bolj uporabna.
Če je letna premija 1.000 €, je 1.000 € seveda pomemben strošek.
Če pa je ob izpolnjenih pogojih 70 % premije sofinanciranih, je treba gledati tudi na dejanski delež, ki ostane kmetu.
In nato primerjati ta strošek s potencialno škodo.
Kaj če imate sadovnjak ali vinograd?
Pri intenzivnih nasadih je lahko vrednost proizvodnje na hektar precej visoka.
Zato lahko že ena močnejša toča pomeni velik finančni udarec.
Pri takšni proizvodnji je še posebej pomembno preveriti:
- vrednost pridelka,
- površino,
- izbrano zavarovalno vsoto,
- obseg kritja,
- franšizo,
- pogoje za izplačilo škode,
- in seveda možnost državnega sofinanciranja.
Poleg zavarovanja pa država v okviru ukrepa sofinancira tudi določena zavarovanja materialne škode na proizvodnih sredstvih ter konstrukcijah in mrežah proti toči v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih, vendar je pri teh zavarovanjih stopnja sofinanciranja 60 %, ne 70 %.
To je še en razlog, da je pomembno vedeti, kaj točno zavarujete.
70 % je trenutno veljavna stopnja
Pri kmetijskih zavarovanjih se pravila in odstotki lahko spreminjajo.
Zato ni dobro uporabljati starih informacij, ki jih najdete na forumih, družbenih omrežjih ali v starejših člankih.
Trenutno, septembra 2026, uradne informacije Ministrstva za kmetijstvo navajajo 70 % sofinanciranje za posevke, nasade in plodove. Ministrstvo je avgusta 2026 ponovno potrdilo, da trenutno sofinancira te zavarovalne premije v višini do 70 %.
Najprej preverite, šele nato sklenite
Pri zavarovanju je najdražja napaka lahko napačna predpostavka.
»Država plača 70 %, zato je vseeno, katero zavarovanje vzamem.«
Ni tako.
Najprej je treba preveriti, ali zavarovanje izpolnjuje pogoje.
Nato je treba pogledati, kaj dejansko krije.
Potem zavarovalno vsoto.
In šele na koncu ceno.
Cena sama po sebi ne pove, ali je zavarovanje za vašo kmetijo dobro zastavljeno.
In koliko boste potem dejansko plačali vi?
To je vprašanje, ki ga ima verjetno vsak kmet.
In nanj ni mogoče pošteno odgovoriti brez podatkov o vaši proizvodnji.
Drugačna bo premija za pšenico, drugačna za koruzo, drugačna za sadovnjak in drugačna za vinograd.
Zato je najboljši način preprost:
naredite konkreten izračun za svojo kmetijo.
Ne ugibajte, koliko vas bo stalo zavarovanje
Če razmišljate o zavarovanju pridelka pred točo, nam pošljite podatke o svoji proizvodnji.
Preverili bomo možnosti zavarovanja, upoštevali trenutno državno sofinanciranje in vam pokazali, kolikšen del premije bi lahko ostal vam.
Tako boste imeli pred seboj konkretne številke – ne ugibanja.