Toča lahko v nekaj minutah uniči pridelek, za katerega je kmet delal več mesecev.
Zjutraj je njiva videti popolnoma normalno. Rastline lepo napredujejo, pridelek obeta dobro letino. Potem pride nevihta. Nekaj minut udarjanja ledenih zrn in slika je lahko popolnoma drugačna.
Poškodovane rastline, polomljeni poganjki, raztrgani listi, poškodovani plodovi in pridelek, ki ga ni več mogoče prodati po načrtovani ceni.
Pri tem ni pomembno samo, koliko pridelka je fizično uničenega. Pomembno je tudi, kako hitro se po poškodbi zmanjša njegova kakovost in tržna vrednost.
Kateri pridelki so najbolj občutljivi?
Na točo so lahko občutljive praktično vse kmetijske kulture, vendar posledice niso pri vseh enake.
Posebej izpostavljeni so pridelki, pri katerih se uživa oziroma prodaja plod, grozd, klas ali drug nadzemni del rastline.
Sadje
Sadovnjaki so med najbolj očitno izpostavljenimi območji.
Jabolka, hruške, breskve, češnje, marelice in drugo sadje lahko zaradi toče utrpijo poškodbe kože in mesa. Že manjša poškodba lahko pomeni, da sadež ni več primeren za prodajo kot kakovostno namizno sadje.
Pri sadju je težava tudi v tem, da poškodba ni vedno samo trenutna.
Toča lahko poškoduje plod, skozi poškodovano mesto pa se kasneje razvijejo bolezni ali gnitje. Tako se lahko škoda, ki je nastala v nekaj minutah, pokaže še precej kasneje.
Grozdje
Vinogradi so prav tako zelo občutljivi.
Toča lahko poškoduje liste, mladice in predvsem grozdje. Če pride do poškodbe jagod, lahko pridelek izgubi kakovost, poškodovane jagode pa so bolj dovzetne za nadaljnje propadanje.
Pri vinogradniku zato ne gre samo za vprašanje:
»Koliko grozdja je toča uničila?«
Pomembno je tudi, kaj se bo zgodilo s preostalim pridelkom in kakšna bo njegova kakovost ob trgatvi.
Koruza
Koruza je lahko izpostavljena predvsem v obdobjih, ko je še v razvoju.
Močna toča lahko poškoduje liste in steblo. Posledice so odvisne od razvojne faze rastline, intenzivnosti neurja in obsega poškodb.
Pri mlajši koruzi se lahko rastline v določenih primerih še obnovijo, pri močnejših poškodbah ali v neugodnem obdobju pa je lahko vpliv na končni pridelek precejšen.
Žita
Pšenica, ječmen in druga žita so lahko posebej občutljiva v času pred žetvijo.
Če toča poškoduje klasje ali povzroči poleganje oziroma lomljenje rastlin, lahko pride do zmanjšanja količine in kakovosti pridelka.
Za kmeta je to še posebej neprijetno, ker je lahko do žetve ostalo samo še nekaj tednov. V pridelek je bilo vloženega že veliko dela in denarja, možnosti za popravek situacije pa je malo.
Zelenjava
Tudi zelenjadnice so lahko zelo občutljive.
Solata, zelje, paprika, paradižnik, buče in druge vrtnine imajo različne stopnje občutljivosti, vendar lahko močna toča poškoduje liste in plodove.
Pri zelenjavi je kakovost pogosto ključnega pomena. Pridelek je lahko fizično še prisoten, vendar zaradi poškodb ni več primeren za prodajo oziroma doseže bistveno nižjo ceno.
In prav tukaj se pogosto pokaže razlika med uničenim pridelkom in izgubljeno vrednostjo pridelka.
Ni pomembna samo kultura, ampak tudi razvojna faza
Ista kultura ni skozi celotno rastno obdobje enako izpostavljena.
Toča na začetku rasti in toča tik pred obiranjem lahko povzročita popolnoma različne posledice.
Pri nekaterih kulturah ima rastlina po poškodbi še čas za obnovo. Pri drugih je pridelek že oblikovan in je vsaka poškodba neposreden udarec v njegovo kakovost.
Zato pri ocenjevanju tveganja ni dovolj reči:
»Toča lahko poškoduje koruzo.«
Pomembno je vprašanje:
Kdaj je moja koruza, sadovnjak, vinograd ali druga kultura najbolj ranljiva?
Zakaj je pri toči problem tudi kakovost?
Predstavljajte si sadjarja, ki ima pred obiranjem 20 ton kakovostnih jabolk.
Po toči morda ni vseh 20 ton uničenih.
Toda če je velik del jabolk poškodovan, jih ni mogoče več prodati kot prvovrstno sadje. Del jih lahko konča v predelavi, del jih zaradi nadaljnjega propadanja sploh ni mogoče uporabiti.
Količina pridelka zato ni edino merilo.
Pomembna je njegova tržna vrednost.
Podobno velja pri grozdju, zelenjavi in drugih kulturah.
Od česa je odvisna škoda?
Višina škode zaradi toče je odvisna od več dejavnikov:
- vrste pridelka,
- razvojne faze rastline,
- velikosti in gostote točnih zrn,
- trajanja neurja,
- hitrosti vetra,
- lokacije nasada oziroma njive,
- obsega poškodovanega območja,
- možnosti nadaljnjega razvoja rastline,
- kakovostnih zahtev kupca,
- časa, ki je ostal do žetve ali obiranja.
Zato lahko ista nevihta na dveh bližnjih kmetijah povzroči precej različne posledice.
»Meni se to še ni zgodilo.«
To je stavek, ki ga je mogoče razumeti.
Kmet ne more vsak dan pričakovati najhujšega. Vsako leto je treba sprejeti določena tveganja in normalno je, da človek upa na dobro vreme.
Toda pri toči je težava ravno v tem, da je ne moremo načrtovati.
Ne vemo, ali bo letos prizadela našo njivo, sadovnjak ali vinograd. Ne vemo, ali bo toča prišla junija, julija ali tik pred obiranjem.
Vemo pa, da lahko pride zelo hitro.
In ko pride, je za zaščito letošnjega pridelka pogosto prepozno.
Kaj lahko naredi kmet?
Pri zaščiti pred vremenskimi tveganji je pomembno razmišljati vnaprej.
Nekatere kulture je mogoče fizično zaščititi z različnimi sistemi zaščite, vendar to ni vedno mogoče ali ekonomsko smiselno.
Druga možnost je zavarovanje pridelka pred točo.
Pri tem pa ni dovolj samo vprašanje:
»Ali imam zavarovanje proti toči?«
Pomembno je preveriti tudi:
- katere kulture so zavarovane,
- katera zemljišča oziroma površine so vključene,
- do katere višine je kritje,
- kako se ugotavlja škoda,
- ali obstajajo posebni pogoji,
- kakšna je zavarovalna vsota,
- katere nevarnosti so vključene,
- kakšne so obveznosti zavarovanca po nastanku škode.
Ker se lahko podrobnosti med zavarovalnimi produkti razlikujejo, je smiselno pogoje preveriti preden pride nevihta, ne šele potem.
Največja škoda je lahko tista, ki je nihče ne vidi
Ko govorimo o toči, običajno vidimo polomljene rastline in poškodovane plodove.
Toda kmet vidi še nekaj drugega.
Vidi stroške semena, sadik, gnojil, škropiv, goriva, dela, strojev in vsega, kar je bilo vloženo v pridelek.
Vidi mesece dela.
In vidi prihodek, ki ga je pričakoval ob prodaji.
Zato toča ni samo vremenski pojav. Za kmetijo je lahko resen finančni dogodek.
Je vaš pridelek dovolj zaščiten?
Če imate njive, sadovnjak, vinograd ali zelenjadarsko proizvodnjo, je vredno preveriti, kako bi na vaš prihodek vplivala močnejša toča.
Ne zato, ker bo toča zagotovo prišla.
Ampak zato, ker je dovolj, da pride enkrat.
Preden pride naslednja nevihta, preverite, ali je vaš pridelek ustrezno zavarovan.
Če želite preveriti možnosti zavarovanja svojih kmetijskih pridelkov pred točo in drugimi vremenskimi tveganji, nam pošljite povpraševanje.