Ko pomislimo na zavarovanje živali na kmetiji, najprej pomislimo na krave, konje, prašiče ali ovce. Perutnina je pogosto nekoliko spregledana.
Pa vendar lahko tudi jata kokoši, puranov ali druge perutnine predstavlja pomemben del kmetijskega gospodarstva. Če je živali veliko, njihova vrednost ni več zanemarljiva. Še pomembneje pa je, da lahko bolezen ali drug nepredviden dogodek v kratkem času povzroči precejšnjo gospodarsko škodo.
Torej – ali lahko zavarujem perutnino?
Da. Perutnina je vključena med gospodarske živali, ki jih je mogoče zavarovati. Aktualne ponudbe slovenskih zavarovalnic med drugim izrecno navajajo perutnino med zavarovanimi gospodarskimi živalmi.
Vendar je pri tem pomembno nekaj drugega: ni dovolj vedeti, da je perutnino mogoče zavarovati. Vedeti je treba tudi, pred čim jo zavarujete.
Ko ena kokoš ni več samo ena kokoš
Če ima nekdo nekaj kokoši za lastne potrebe, je zgodba precej drugačna kot pri kmetu, ki ima več sto ali več tisoč živali.
Pri večji reji se hitro sešteva:
- vrednost živali,
- strošek krme,
- stroški reje,
- morebitni veterinarski stroški,
- izpad prihodka,
- in predvsem tveganje, da problem ne prizadene ene živali, ampak večji del jate.
Pri perutnini je prav slednje še posebej pomembno.
Če zboli ena kokoš, je škoda ena stvar. Če se zdravstveni problem razširi med večje število živali, pa lahko govorimo o povsem drugi finančni posledici.
Zato je pri zavarovanju perutnine pomembno gledati celotno gospodarsko sliko reje, ne samo vrednosti posamezne živali.
Kaj lahko krije zavarovanje perutnine?
Pri zavarovanju gospodarskih živali je osnovno kritje lahko namenjeno predvsem primerom pogina zaradi bolezni ali nezgode ter določenim primerom prisilnega oziroma ekonomskega zakola. Takšna osnovna kritja za gospodarske živali navajata tudi Generali in Zavarovalnica Sava.
To pomeni, da zavarovanje ni namenjeno temu, da bi pokrilo vsako težavo, ki se lahko pojavi pri reji.
Zavarovanje je namenjeno predvsem večjim, nepredvidenim finančnim posledicam, ki jih je smiselno prenesti na zavarovalnico.
Pri konkretni polici pa je treba vedno preveriti:
- katere vrste perutnine so vključene,
- katere nevarnosti so zavarovane,
- kako se določi zavarovalna vrednost,
- kakšne so izključitve,
- ali obstajajo posebni pogoji glede reje,
- kakšna dokumentacija je potrebna ob škodi,
- in ali so na voljo dodatna kritja.
To je pomembno, ker se lahko ponudbe med zavarovalnicami razlikujejo.
Kokoši, purani in druga perutnina
Beseda »perutnina« je zelo široka.
Na kmetiji lahko najdemo:
- kokoši nesnice,
- brojlerje,
- purane,
- race,
- gosi,
- drugo perutnino.
Pri zavarovanju zato ni dovolj reči: »Imam perutnino.«
Zavarovalnico bo zanimalo, kaj pravzaprav redite in za kakšen namen.
Drugačen je položaj pri kokoših nesnicah, drugačen pri pitovni perutnini in spet drugačen pri plemenski reji.
Pomembna je tudi velikost reje in način proizvodnje.
Kaj pa bolezen?
Pri perutnini je bolezen eno od pomembnejših tveganj.
Toda tukaj je potrebna previdnost.
To, da imate sklenjeno zavarovanje, še ne pomeni, da je avtomatično zavarovana vsaka bolezen in vsaka posledica bolezni.
Zavarovalna pogodba določa, katere nevarnosti so vključene in pod katerimi pogoji.
Pri škodnem dogodku je zato pomembno, da je mogoče ugotoviti, kaj se je zgodilo, kakšen je bil vzrok in ali so bili izpolnjeni pogoji iz zavarovalne pogodbe.
Pri večji reji ima zato veliko vlogo tudi urejena dokumentacija in upoštevanje veterinarskih ter drugih predpisanih ukrepov.
Kaj pa veterinarski stroški?
Tudi tukaj ne smemo avtomatično predpostaviti, da je vse vključeno v osnovno zavarovanje.
Pri nekaterih zavarovanjih gospodarskih živali je mogoče osnovno kritje nadgraditi z dodatnimi kritji. Zavarovalnica Sava na primer posebej navaja dodatno zavarovanje stroškov kurativnih veterinarskih storitev, medtem ko Generali zdravljenje kot dodatno možnost navaja pri govedu, prašičih in drobnici.
Zato je pri perutnini še toliko bolj pomembno vprašati:
Kaj dejansko dobim za premijo, ki jo plačujem?
Ne samo:
Koliko stane zavarovanje?
To sta dve različni vprašanji.
Kaj pa če pride do velike škode?
To je pravzaprav glavni razlog, zakaj se kmet sploh začne ukvarjati z zavarovanjem.
Normalen dan na kmetiji pomeni delo, hranjenje, čiščenje, nadzor živali in skrb za proizvodnjo.
Potem pa se lahko zgodi nekaj, česar niste načrtovali.
In takrat problem ni samo v tem, koliko je vredna posamezna žival.
Problem je lahko tudi:
Koliko bo zaradi tega izgubila moja kmetija?
Če je perutnina pomemben del prihodka, je to vprašanje še posebej pomembno.
Zavarovanje je v takšnem primeru predvsem način, kako del finančnega tveganja prenesete nase oziroma na zavarovalnico.
Ali se zavarovanje perutnine splača?
Na to vprašanje ni mogoče pošteno odgovoriti samo z »da« ali »ne«.
Za nekoga, ki ima nekaj kokoši za domačo uporabo, je odločitev lahko popolnoma drugačna kot za kmeta z resno komercialno rejo.
Smiselnost zavarovanja je odvisna predvsem od:
- števila živali,
- njihove vrednosti,
- namena reje,
- pomena reje za prihodek kmetije,
- možnega obsega škode,
- obsega zavarovalnega kritja,
- višine premije,
- in tega, koliko finančnega tveganja lahko kmet prenese sam.
Zelo preprost test je lahko naslednji:
Če bi jutri zaradi nepredvidenega dogodka izgubili večji del jate – bi lahko nastalo škodo brez večjih težav pokrili sami?
Če je odgovor ne, je smiselno vsaj preveriti, kakšne možnosti zavarovanja obstajajo.
Ne zavarujte samo živali – razmišljajte o celotni kmetiji
Pri perutnini je pomembno še nekaj.
Živali niso edini del tveganja.
Na kmetiji so lahko pomembni tudi objekti, oprema, krma, zaloge in druga sredstva. Tudi Zavarovalnica Sava v okviru kmetijskega premoženjskega zavarovanja ločeno obravnava objekte, opremo, zaloge, pridelke in živali.
Zato je dobro razmišljati nekoliko širše.
Če je perutninska reja vaš pomemben vir prihodka, je smiselno pogledati celotno tveganje:
Kaj se zgodi z mojo proizvodnjo, če pride do večje škode?
Šele nato lahko ocenite, katera zavarovanja dejansko potrebujete.
Na kaj morate biti pozorni pred sklenitvijo?
Pred podpisom police bi vsakemu rejcu perutnine priporočal, da postavi nekaj zelo konkretnih vprašanj:
Kaj točno je zavarovano?
Katere nevarnosti so vključene?
Kaj ni zavarovano?
Kako se določi vrednost živali?
Kaj se zgodi, če pride do večjega pogina?
Ali so vključeni veterinarski stroški?
Ali veljajo posebni pogoji glede načina reje?
Kakšne so obveznosti zavarovanca ob škodnem dogodku?
Šele ko poznate odgovore, lahko primerjate ponudbe.
Ker poceni zavarovanje ni nujno poceni, če ugotovite, da pri največjem problemu ne krije tistega, kar ste pričakovali.
In še nekaj pomembnega: preverite možnost sofinanciranja
Pri kmetijskih zavarovanjih je lahko pomemben tudi vidik državnega sofinanciranja.
Zavarovalnica Sava trenutno navaja možnost pridobitve državne subvencije za osnovno zavarovanje, če so izpolnjeni pogoji po veljavnih pravilih.
Zato se je pred sklenitvijo smiselno pozanimati tudi o tem, ali ste do sofinanciranja upravičeni in pod katerimi pogoji.
Torej – lahko zavarujete perutnino?
Da.
Perutnina je lahko predmet zavarovanja v okviru zavarovanja gospodarskih živali. Pri aktualnih slovenskih ponudbah je izrecno navedena med vrstami živali, ki jih je mogoče zavarovati.
Toda pravo vprašanje ni samo:
»Ali lahko zavarujem perutnino?«
Pravo vprašanje je:
»Kaj se lahko zgodi moji reji in koliko bi me to stalo, če bi moral škodo pokriti sam?«
Odgovor na to vprašanje je precej bolj uporaben pri odločitvi o zavarovanju.
Želite preveriti, ali je mogoče zavarovati tudi vašo rejo?
Če redite kokoši, purane, brojlerje ali drugo perutnino, nam pošljite nekaj osnovnih podatkov o vaši reji.
Povejte nam, koliko živali imate, za kakšen namen jih redite in kaj vas pri zavarovanju najbolj skrbi.
Na podlagi teh informacij lahko preverimo možnosti zavarovanja in skupaj pogledamo, katera kritja so za vašo situacijo smiselna.