En dan greste normalno v službo.
Čez nekaj ur se zgodi nesreča.
Morda padec. Prometna nesreča. Poškodba pri športu. Nesreča doma.
Na začetku razmišljate samo o eni stvari:
Kdaj bom spet v redu?
Potem mine teden.
Nato mesec.
Potem dva.
In nenadoma zdravnik reče nekaj, česar si niste želeli slišati:
“Okrevanje bo trajalo še nekaj časa.”
Takrat se vprašanje spremeni.
Ne sprašujete se več samo, kdaj boste spet hodili, vozili ali delali.
Začnete se spraševati:
Kaj bo z mojim dohodkom?
In še pomembneje:
Kaj se bo zgodilo, če šest mesecev ne bom mogel normalno delati?
To je vprašanje, ki ga je zelo neprijetno postaviti, ko je z vami vse v redu.
Toda prav takrat ga je najlažje postaviti.
Šest mesecev zveni kratko – dokler jih ne doživite brez običajnega dohodka
Pol leta je na koledarju samo šest mesecev.
Toda finančno je lahko to zelo dolgo obdobje.
Predstavljajte si, da vaš običajni mesečni dohodek znaša 1.500 evrov.
V šestih mesecih govorimo o približno 9.000 evrih običajnega prihodka.
Če pa imate 2.000 evrov mesečnega dohodka, je razlika že 12.000 evrov.
To niso majhne številke.
In pri tem sploh še nismo govorili o tem, koliko bi dejansko prejemali v času odsotnosti z dela.
Govorimo samo o vrednosti prihodka, ki ga je vaše gospodinjstvo vajeno.
Zdaj pa dodajte še eno stvar:
položnice se zaradi poškodbe ne ustavijo.
Kredit ne ve, da ste se poškodovali
To je eden najbolj neprijetnih delov.
Ko ne morete delati, lahko vaš dohodek pade ali se spremeni.
Toda večina rednih stroškov ostane.
Kredit je treba plačati.
Najemnino je treba plačati.
Elektrika, ogrevanje, telefon in internet ostanejo.
Hrana je še vedno potrebna.
Avto še vedno potrebuje gorivo, vzdrževanje in zavarovanje.
Otroci še vedno potrebujejo vse, kar potrebujejo.
In če je zaradi poškodbe treba plačati še dodatno rehabilitacijo, prevoze, pomoč ali druge stroške, je lahko pritisk na družinski proračun še večji.
Zato prava težava pri dolgotrajni poškodbi pogosto ni samo:
“Ne morem delati.”
Pravi problem je:
“Ne morem delati, vendar moje finančne obveznosti ostajajo.”
Kaj če imate nekaj prihrankov?
To je seveda pomembna varnostna mreža.
Če imate nekaj tisoč evrov prihrankov, je položaj drugačen, kot če nimate nobene rezerve.
Toda tudi prihranki imajo mejo.
Če vsak mesec porabite več, kot prejmete, se rezerva zmanjšuje.
Najprej morda porabite nekaj sto evrov.
Nato še nekaj.
Potem pride večji nepričakovan strošek.
In počasi ugotovite, da denar, za katerega ste mislili, da vam bo služil več let, izginja veliko hitreje.
Pri šestmesečni odsotnosti je zato pomembno vprašanje:
Koliko časa bi lahko živeli samo iz svojih prihrankov, če bi se vaš dohodek občutno zmanjšal?
Mesec?
Tri mesece?
Šest mesecev?
Leto?
Odgovor je za vsako družino drugačen.
Toda dobro je, da ga poznate.
Zaposleni in samozaposleni nimajo enakega problema
Pri zaposlenem človeku je finančna situacija v času odsotnosti odvisna od okoliščin, pravic in pravil, ki veljajo zanj.
Toda pri samozaposlenem je lahko zgodba še bolj zapletena.
Predstavljajte si frizerja.
Če ne more delati, ne opravlja storitev.
Če ne opravlja storitev, ni običajnega prihodka iz njegovega dela.
Podobno velja za številne obrtnike, monterje, serviserje, voznike, terapevte in druge ljudi, katerih dohodek je neposredno povezan z njihovim delom.
Pri podjetniku se lahko pojavi še dodatno vprašanje:
Kaj se zgodi s poslom, če mene šest mesecev ni?
Morda je mogoče del dela predati drugemu.
Morda ne.
Morda nastanejo dodatni stroški.
Morda se izgubijo stranke.
Morda se naročila prestavijo.
Zato je za samozaposlenega človeka šestmesečna odsotnost lahko veliko več kot samo osebna zdravstvena težava.
Lahko postane poslovno-finančni problem.
Šest mesecev ni nujno najhujši scenarij
In prav tukaj je pomembna razlika.
Človek si pogosto predstavlja:
“Če se poškodujem, bom nekaj dni doma.”
Toda nekatere poškodbe se ne končajo v nekaj dneh.
Poškodba lahko zahteva operacijo.
Nato zdravljenje.
Nato rehabilitacijo.
Nato postopno vračanje v normalno življenje.
In tudi ko človek lahko začne nekaj delati, to še ne pomeni nujno, da lahko takoj dela enako kot prej.
Morda ne more dvigovati bremen.
Morda ne more dolgo stati.
Morda ne more voziti.
Morda ne more opravljati dela z enako intenzivnostjo.
Zato je pomembno razmišljati tudi o obdobju po prvih tednih.
Kaj se zgodi, če lahko delate, vendar ne več v enakem obsegu?
To je pogosto spregledan del zgodbe.
Predstavljajte si, da ste prej delali osem ur na dan.
Po poškodbi lahko delate, vendar samo štiri ure.
Ali pa lahko opravljate samo lažja dela.
Ali pa ne morete več opravljati dela, ki je predstavljalo večino vašega prihodka.
Na papirju ste morda že “nazaj na delu”.
Toda vaš finančni položaj je lahko še vedno drugačen.
Zato je pri razmišljanju o posledicah nezgode pomembno gledati širšo sliko.
Ne samo:
Ali bom preživel poškodbo?
Ampak:
Kako bo poškodba vplivala na moje delo in dohodek?
In kje je tukaj nezgodno zavarovanje?
Šele tukaj pridemo do zavarovanja.
Ne na začetku.
Ker najprej morate vedeti, kaj sploh želite zaščititi.
Nezgodno zavarovanje lahko glede na konkretno polico vključuje različna kritja.
Pri nekaterih policah so lahko vključeni določeni prejemki zaradi poškodbe, dnevno nadomestilo, bolnišnično nadomestilo, kritje trajnih posledic oziroma invalidnosti ali druga dogovorjena kritja.
Toda pomembna je beseda:
konkretno.
Vsaka polica ni enaka.
Ni dovolj, da nekdo reče:
“Imam nezgodno zavarovanje.”
Treba je pogledati, kaj to zavarovanje dejansko vsebuje.
Dnevno nadomestilo ni isto kot nadomestilo celotnega dohodka
Tukaj se ljudje lahko hitro zmotijo.
Če imate v polici določeno dnevno nadomestilo, to še ne pomeni, da vam bo zavarovalnica avtomatično pokrila vaš dejanski izgubljeni dohodek.
Gre za pogodbeno dogovorjeno kritje, katerega višina in pogoji so določeni v polici.
Zato je treba preveriti:
- kolikšno je dnevno nadomestilo,
- kdaj začne veljati,
- koliko časa se izplačuje,
- kateri pogoji morajo biti izpolnjeni,
- katere omejitve veljajo.
Podobno velja za druga kritja.
Nikoli ni dovolj pogledati samo imena zavarovanja.
Treba je pogledati vsebino.
Kaj če imate zavarovanje že deset let?
Morda ste ga sklenili, ko ste bili mlajši.
Takrat ste imeli drugačne potrebe.
Morda ste živeli sami.
Danes imate družino.
Morda imate kredit.
Morda imate podjetje.
Morda je vaš dohodek dvakrat višji.
Morda je od vašega prihodka odvisnih več ljudi.
Toda polica je ostala enaka.
To ne pomeni nujno, da je neustrezna.
Pomeni pa, da se je vredno vprašati:
Ali zavarovanje, ki sem ga sklenil pred desetimi leti, še vedno ustreza mojemu današnjemu življenju?
To vprašanje je veliko bolj pomembno, kot se zdi.
Kaj pa če se nesreča zgodi ravno takrat, ko imate največ obveznosti?
To je mogoče najbolj neprijetna misel.
Ko imate majhne otroke.
Ko odplačujete kredit.
Ko gradite hišo.
Ko ste začeli podjetje.
Ko imate največji dohodek v življenju.
Takrat si običajno tudi najmanj želite razmišljati o tem, da bi nekaj šlo narobe.
Toda prav takrat so lahko finančne posledice daljše odsotnosti največje.
Ne zato, ker bi bila nesreča bolj verjetna.
Ampak zato, ker je več denarja in več ljudi vezanih na vaš dohodek.
Šest mesecev lahko spremeni način, kako gledate na denar
Pred poškodbo lahko na 500 evrov gledate kot na nekaj, kar bi porabili za počitnice.
Po nekaj mesecih brez običajnega prihodka pa lahko istih 500 evrov pomeni:
- en obrok kredita,
- strošek hrane za družino,
- plačilo položnic,
- strošek rehabilitacije,
- popravilo avtomobila.
Ko se dohodek zmanjša, dobi denar drugačno vrednost.
Zato je finančna priprava na nezgodo pravzaprav vprašanje odpornosti.
Kako dolgo lahko vaše življenje normalno teče, če vaš dohodek nenadoma ni več normalen?
Najprej izračunajte svojo številko
Ni vam treba takoj kupiti novega zavarovanja.
Najprej naredite nekaj preprostejšega.
Vzemite list papirja.
Napišite svoje povprečne mesečne stroške.
Nato si zastavite vprašanje:
Kaj bi se zgodilo, če bi šest mesecev prejemal bistveno manj kot danes?
Koliko bi znašal primanjkljaj?
Koliko bi pokrili prihranki?
Kje bi morali zmanjšati stroške?
Bi lahko še vedno plačevali kredit?
Bi lahko normalno skrbeli za družino?
Bi morali prodati naložbe ali drugo premoženje?
Ko imate številko pred seboj, postane vprašanje veliko bolj konkretno.
Ne govorimo več o abstraktni “finančni varnosti”.
Govorimo o vašem dejanskem življenju.
Potem poglejte svojo zavarovalno polico
Šele zdaj ima smisel vprašati:
Ali mi moje obstoječe zavarovanje pri takšni situaciji sploh pomaga?
In če pomaga:
Kako?
Ali imate dogovorjeno dnevno nadomestilo?
Ali imate kritje trajnih posledic?
Ali obstaja bolnišnično nadomestilo?
Katere poškodbe so vključene?
Kakšne so zavarovalne vsote?
Kakšni so pogoji?
Koliko časa lahko traja posamezno izplačevanje?
Odgovori so zapisani v konkretni pogodbi in njenih pogojih.
Če jih ne poznate, je težko vedeti, kakšno zaščito v resnici imate.
Največja napaka je lahko občutek varnosti brez preverjanja
To je morda najbolj pomemben del celotne zgodbe.
Ni nevarno samo to, da nimate zavarovanja.
Nevarno je lahko tudi, da mislite, da imate urejeno nekaj, česar v resnici nimate ali pa je urejeno drugače, kot ste pričakovali.
Človek lahko leta plačuje premijo in je popolnoma miren.
Potem pride nezgoda.
In šele takrat ugotovi:
“To pa ni vključeno.”
Ali:
“To velja samo pod določenimi pogoji.”
Ali:
“Mislil sem, da je zavarovalna vsota drugačna.”
Takšno presenečenje je zadnje, kar si človek želi v času, ko se že ukvarja s posledicami poškodbe.
Ne gre za to, da bi se bali prihodnosti
Namen takšnega razmišljanja ni ustvarjanje strahu.
Nesreče se dogajajo.
Večino časa se ne.
Večino dni normalno živimo, delamo, skrbimo za družino in načrtujemo prihodnost.
Toda ravno zato je dobro, da si občasno zastavimo nekaj neprijetnih vprašanj.
Ne zato, da bi živeli v strahu.
Ampak zato, da nas morebitna težava ne ujame popolnoma nepripravljenih.
Kaj bi naredili, če bi šest mesecev ne mogli delati?
Zdaj se vrnimo k začetnemu vprašanju.
Kaj bi se zgodilo z vašim dohodkom, če bi nesreča trajala šest mesecev?
Bi vaš dohodek ostal približno enak?
Bi se zmanjšal?
Koliko bi lahko pokrili s prihranki?
Bi družinski proračun zdržal?
Kaj bi se zgodilo s kreditom?
Kaj pa vaš posel, če ste samozaposleni?
In predvsem:
Ali veste, kaj bi vam v takšni situaciji zagotavljalo vaše obstoječe nezgodno zavarovanje?
Če ne veste, je to morda pomembnejše vprašanje od samega zneska mesečne premije.
Zavarovanje je najlažje preverjati, ko je vse v redu
Ko ste zdravi.
Ko hodite v službo.
Ko denar redno prihaja na račun.
Ko se življenje odvija normalno.
Takrat lahko mirno pogledate svojo polico in ugotovite, kaj imate.
Če je vse ustrezno, boste vsaj vedeli, pri čem ste.
Če ni, lahko preverite možnosti za spremembo.
Toda po nezgodi se lahko okoliščine spremenijo.
Zato je bolje poznati svojo zaščito preden jo potrebujete.
Bi radi preverili, kaj bi se zgodilo z vašim finančnim položajem ob daljši odsotnosti?
Pošljite nam sporočilo prek kontaktnega obrazca.
Opišite svojo situacijo – ali ste zaposleni, samozaposleni, imate otroke, kredit ali podjetje. Če imate obstoječe nezgodno zavarovanje, lahko preverite tudi, katera kritja in zavarovalne vsote vsebuje ter pod kakšnimi pogoji se lahko izplačujejo.
Ni treba čakati šest mesecev, da ugotovite, kako dobro ste pripravljeni na prvih šest mesecev.
Bolje je poznati odgovor danes, ko lahko še mirno razmišljate, kot takrat, ko ga boste morda nujno potrebovali.