Predstavljajte si, da se v vašem podjetju zgodi nekaj, česar niste pričakovali. Požar poškoduje poslovne prostore, počena cev zalije skladišče ali pa okvara ključnega stroja zaustavi proizvodnjo. Čez noč se znajdete v položaju, ko dela ne morete več opravljati tako kot prej.

Prve misli so običajno povezane s škodo. Kaj je uničeno? Koliko bo stalo popravilo? Kdaj boste lahko spet odprli vrata oziroma zagnali proizvodnjo?

Toda kmalu se pojavi še eno, pogosto precej neprijetno vprašanje: kdo bo plačal vse račune, medtem ko podjetje ne more normalno poslovati?

Najemnina za poslovne prostore še vedno zapade v plačilo. Zaposleni pričakujejo plače. Obroki leasinga in kredita ne izginejo. Plačati je treba računovodstvo, zavarovanja, naročnine, komunalne storitve in druge obveznosti.

Prihodki pa so lahko bistveno nižji kot običajno ali pa jih nekaj časa sploh ni.

Za podjetje, ki posluje z majhno finančno rezervo, je lahko že nekaj tednov prekinitve resen problem. Če se obnova zavleče za več mesecev, se lahko posledice še povečajo.

Prav zato je pomembno, da podjetnik ne razmišlja samo o tem, kako bo zavaroval svoje premoženje, temveč tudi o tem, kako bo obvladoval stroške v času, ko podjetje ne more poslovati.

Računi ne čakajo, da se podjetje postavi na noge

Ko podjetje posluje normalno, se večina stroškov zdi del vsakdana. Vsak mesec pridejo računi, prihodki se stekajo na račun, podjetje poravnava obveznosti in nadaljuje delo.

Ko pa se poslovanje ustavi, se razmerje med prihodki in odhodki hitro spremeni.

Podjetje lahko ostane brez dela prihodkov, vendar še vedno nosi precejšen del svojih običajnih stroškov. To je ena največjih finančnih nevarnosti, ki jih podjetniki pogosto premalo upoštevajo.

Poglejmo primer manjšega podjetja, ki ima najeto delavnico. Zaradi večje škode v prostoru mora za šest tednov ustaviti proizvodnjo. V tem času ne more izdelovati naročil, najemnino pa mora še naprej plačevati, razen če dogovor z najemodajalcem ali druge okoliščine določajo drugače.

Če ima zaposlene, se mora ukvarjati tudi z njihovim delovnopravnim položajem in stroški dela. Ob tem še vedno prihajajo računi za računovodstvo, programsko opremo, zavarovanja in druge storitve.

Podjetje se tako znajde v položaju, ko mora denar porabljati, ne da bi ga lahko ustvarjalo v običajnem obsegu.

Težava ni več samo poškodovana delavnica. Težava je tudi financiranje podjetja v obdobju, ko ne more normalno ustvarjati prihodkov.

Kdo je odgovoren za plačilo najemnine?

Če podjetje posluje v najetih prostorih, je vprašanje najemnine lahko še posebej pomembno.

Predstavljajmo si, da požar poškoduje poslovni prostor, ki ga podjetje najema. Podjetnik mora prekiniti dejavnost, dokler se prostor ne popravi. Ali to pomeni, da najemnine v tem času ni več treba plačevati?

Ne nujno.

Odgovor je odvisen od najemne pogodbe, dejanskih okoliščin, obsega poškodbe in veljavnih pravnih pravil. Pomembno je, ali je prostor še mogoče uporabljati, kdo je odgovoren za nastalo škodo in kakšne možnosti imajo stranke po pogodbi in zakonu.

Podjetnik zato ne bi smel samodejno predpostaviti niti tega, da mora v vseh okoliščinah plačevati polno najemnino, niti tega, da je zaradi prekinitve poslovanja ni treba plačevati.

Smiselno je čim prej preveriti pogodbo in se z najemodajalcem dogovoriti o nadaljnjih obveznostih. Če je položaj zapleten, je lahko potreben tudi pravni nasvet.

Toda tudi če se najemnina še naprej plačuje, ostaja vprašanje, ali lahko podjetje ta strošek prenese brez običajnih prihodkov.

Tu lahko postane pomembno ustrezno zavarovanje finančnih posledic prekinitve poslovanja, če je takšno kritje sklenjeno in so izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavljanje.

Kaj pa plače zaposlenih?

Pri podjetju z zaposlenimi je položaj še zahtevnejši. Delodajalec ima obveznosti, ki jih mora obravnavati skladno z delovnopravnimi predpisi in okoliščinami konkretnega primera.

Če zaradi škode začasno ne more zagotavljati dela, to samo po sebi ne pomeni, da lahko zaposlene preprosto pošlje domov brez plačila ali da njegove obveznosti avtomatično prenehajo.

Način obravnave zaposlenih in morebitna nadomestila so odvisni od razloga, zaradi katerega dela ni mogoče opravljati, ter od veljavnih pravil in konkretnih okoliščin.

Za podjetnika to pomeni, da mora poleg stroškov obnove prostorov in opreme upoštevati tudi finančne posledice, povezane z zaposlenimi.

V nekaterih primerih je mogoče delo organizirati drugače. Zaposleni lahko ob ustreznih pogojih začasno delajo na drugi lokaciji ali opravljajo druga dela, če je to izvedljivo in skladno s pravili. V drugih primerih je poslovanje precej težje organizirati.

Ključno je, da podjetnik ne sprejema odločitev na podlagi predpostavke, da lahko vse stroške dela preprosto odpravi, če dejavnost začasno obstane.

Pri oceni zavarovalne zaščite pa mora preveriti, ali in kako so stroški zaposlenih upoštevani pri kritju prekinitve poslovanja. Tega ni mogoče predpostaviti samo na podlagi dejstva, da ima sklenjeno podjetniško zavarovanje.

Drugi stroški, na katere podjetniki pogosto pozabijo

Najemnina in plače sta med najbolj očitnimi stroški. Toda seznam se običajno ne konča pri teh dveh postavkah.

Tudi med prekinitvijo poslovanja lahko nastajajo:

• Obroki kreditov in leasingov. Finančne obveznosti praviloma ne prenehajo samodejno samo zato, ker podjetje začasno ne ustvarja prihodkov.
• Računovodske in administrativne storitve. Podjetje mora tudi v zahtevnem obdobju urejati dokumentacijo, obveznosti in poslovne evidence.
• Zavarovalne premije. Obstoječe zavarovalne pogodbe lahko še naprej zahtevajo plačevanje premij v skladu z dogovorjenimi pogoji.
• Programska oprema in naročnine. Poslovni sistemi, licence in druge storitve so lahko še vedno aktivni.
• Stroški skladiščenja in varovanja. Po škodnem dogodku je morda treba zaščititi poškodovano premoženje, premestiti zaloge ali zagotoviti dodatno varovanje.
• Stroški ponovnega zagona. Ko je škoda odpravljena, se lahko pojavijo dodatni izdatki za prevoz, montažo opreme, organizacijo dela ali vzpostavitev proizvodnje.

Vsi ti stroški se ne obravnavajo enako. Nekatere je mogoče zmanjšati ali začasno ustaviti, drugi ostanejo nespremenjeni, tretji pa nastanejo prav zaradi škodnega dogodka.

Zato je za vsako podjetje koristno, da pozna svoje mesečne obveznosti in oceni, katere bi ga najbolj obremenile v primeru prekinitve poslovanja.

Primer: šest tednov brez običajnih prihodkov

Predstavljajmo si manjše podjetje, ki se ukvarja z izdelavo kovinskih izdelkov. Zaradi požara je delavnica poškodovana, ključni stroj pa ni več uporaben. Podjetje mora začasno ustaviti proizvodnjo, dokler ne uredi prostorov in ne zagotovi nadomestne opreme.

Za ponazoritev predpostavimo naslednje mesečne stroške:

Strošek	Mesečni znesek
Najemnina	1.500 €
Stroški zaposlenih	8.000 €
Leasing in druge finančne obveznosti	1.200 €
Računovodstvo, programska oprema in druge storitve	500 €
Skupaj	11.200 €

Če bi vsi navedeni stroški v celoti ostali nespremenjeni, bi podjetje v šestih tednih imelo približno 16.800 € teh stroškov.

To je zgolj poenostavljen ponazoritveni izračun, ne ocena konkretnega podjetja ali zavarovalnine. Dejanski stroški se lahko spreminjajo, del jih je mogoče zmanjšati, nekateri pa se lahko pojavijo šele zaradi same prekinitve.

Poleg tega ta izračun še ne vključuje vseh morebitnih stroškov sanacije, nadomestne opreme ali izgubljenega poslovnega izida.

Zdaj si predstavljajte, da podjetje nima dovolj finančnih rezerv za pokrivanje takšnega izpada. Čeprav ima dovolj naročil in je pred škodo uspešno poslovalo, se lahko hitro znajde pod velikim pritiskom.

To pokaže, zakaj je treba predvideti ne samo strošek popravila poškodovanega premoženja, temveč tudi denar, ki ga bo podjetje potrebovalo za preživetje v času prekinitve.

Ali lahko zavarovanje krije najemnino, plače in druge stroške?

To je vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak podjetnik, katerega poslovanje je odvisno od poslovnih prostorov, strojev, opreme ali drugih pomembnih sredstev.

Odgovor je: lahko, če ima podjetje ustrezno sklenjeno zavarovanje prekinitve poslovanja in če so izpolnjeni pogoji za kritje konkretne izgube.

Takšno zavarovanje je namenjeno finančnim posledicam prekinitve poslovanja zaradi dogovorjenega zavarovalnega dogodka. Glede na polico lahko vključuje kritje izgubljenega poslovnega izida, določenih stalnih stroškov ali drugih dogovorjenih finančnih posledic.

Toda ni dovolj, da na polici piše »podjetniško zavarovanje« ali da je podjetje zavarovalo stavbo in opremo.

Preveriti je treba predvsem:

• kateri dogodki lahko sprožijo kritje;
• ali mora biti pred tem krita tudi materialna škoda na zavarovanem premoženju;
• katere finančne izgube oziroma stroški so vključeni v izračun;
• kako se določita zavarovalna vsota in morebitna omejitev izplačila;
• kakšno obdobje prekinitve je mogoče uveljavljati;
• ali velja čakalna doba oziroma odbitna franšiza;
• katere izključitve in druge omejitve določa pogodba.

Posebno pozornost si zaslužijo plače, najemnina in druge stalne obveznosti. Njihova obravnava je odvisna od pogodbeno dogovorjenega kritja in načina izračuna izgube. Zato ni mogoče zagotoviti, da bo zavarovalnica povrnila prav vsak strošek, ki ga podjetje plačuje med prekinitvijo.

Prav tu se lahko pokaže razlika med zavarovanjem, ki je prilagojeno dejanskemu poslovanju, in polico, ki podjetju zagotavlja predvsem zaščito premoženja.

Kaj če zavarovanje krije škodo na opremi, ne pa prekinitve poslovanja?

To je položaj, ki ga je vredno preveriti vnaprej.

Podjetnik lahko sklene zavarovanje poslovnih prostorov, strojev, zalog in druge opreme ter upravičeno pričakuje, da je s tem zaščitil najpomembnejše dele svojega podjetja.

Toda če škoda povzroči večtedensko prekinitev poslovanja, je lahko finančna posledica precej širša od samega popravila ali zamenjave poškodovanih stvari.

Zavarovanje premoženja in zavarovanje prekinitve poslovanja imata lahko različna kritja. Eno je namenjeno predvsem posledicam škode na premoženju, drugo pa lahko pod dogovorjenimi pogoji pomaga pri določenih finančnih posledicah prekinitve.

Če drugega kritja nimate, je treba preveriti, ali obstaja kakšna druga pogodbena zaščita. Če ga imate, pa je pomembno razumeti, katere izgube so vključene in do katere višine.

Največja težava je, če podjetnik šele po škodnem dogodku ugotovi, da je zavaroval predvsem stvari, ne pa tudi finančnih posledic, ki bi ga lahko najbolj obremenile.

Kako oceniti, koliko denarja bi potrebovali med prekinitvijo?

Za začetek ne potrebujete zapletenega finančnega modela. Potrebujete predvsem realen pregled poslovanja.

1. Seštejte redne mesečne obveznosti

Zapišite najemnino, stroške zaposlenih, leasinge, kredite, zavarovanja, računovodske storitve, naročnine in druge obveznosti, ki bi ostale tudi ob začasni ustavitvi dejavnosti.

2. Ocenite, katere stroške bi lahko zmanjšali

Nekateri stroški so neposredno povezani z obsegom proizvodnje ali prodaje. Če podjetje ne posluje, se lahko zmanjšajo določeni stroški materiala, transporta ali drugih spremenljivih postavk.

Vendar ni dobro predpostaviti, da bodo vsi stroški izginili samo zato, ker se poslovanje ustavi.

3. Ugotovite, koliko časa bi trajala obnova

Pomislite, kaj bi se zgodilo ob poškodbi ključnega stroja, večjem požaru ali drugi resni škodi. Koliko časa bi potrebovali za popravilo, dobavo nadomestne opreme in ponovni začetek dela?

4. Upoštevajte tudi postopno vračanje prihodkov

Podjetje lahko znova odpre vrata, vendar to še ne pomeni, da bo takoj doseglo običajen obseg poslovanja. Naročila so se lahko zamaknila, kupci so morda poiskali druge dobavitelje, proizvodnjo pa je treba znova organizirati.

5. Preverite, kako se izračun ujema z zavarovanjem

Ko poznate svoje stroške in ocenjeni čas okrevanja, lahko lažje preverite, ali dogovorjeno kritje ustreza potrebam podjetja. Pri tem je treba upoštevati dejanske pogoje police, ne zgolj splošnega opisa zavarovanja.

Takšen pregled lahko razkrije, da vaše podjetje potrebuje drugačno zavarovalno vsoto, daljše obdobje kritja ali drugače opredeljeno zavarovanje finančnih posledic prekinitve.

Kaj lahko storite, še preden pride do škode?

Najboljši čas za razmislek o teh vprašanjih je takrat, ko podjetje normalno posluje.

Začnite s pregledom obstoječih zavarovanj. Preverite, ali imate zavarovano samo premoženje ali tudi določene finančne posledice prekinitve poslovanja.

Nato razmislite, kaj bi se zgodilo, če bi morali za nekaj tednov zapreti svoje prostore. Bi lahko zaposlene začasno razporedili drugače? Bi lahko del dejavnosti opravljali na drugi lokaciji? Kako hitro bi lahko zamenjali ključno opremo? Koliko denarja bi potrebovali za pokrivanje obveznosti, če bi prihodki nenadoma upadli?

Pomembno je tudi, da zavarovalno zaščito redno prilagajate spremembam. Podjetje, ki raste, zaposluje nove ljudi, najema večje prostore ali kupuje dražje stroje, ima lahko danes precej drugačne potrebe kot pred nekaj leti.

Če se spreminja poslovanje, je smiselno ponovno oceniti tudi tveganja.

Vaše podjetje potrebuje več kot samo zaščito pred materialno škodo

Poškodovana oprema ali poslovni prostori so vidna posledica škodnega dogodka. Najemnina, plače in drugi stroški pa lahko še naprej nastajajo, tudi ko podjetje ne more normalno poslovati.

Zato mora podjetnik razmišljati o dveh vprašanjih: kako bo obnovil poškodovano premoženje in kako bo financiral poslovanje v času, ko običajni prihodki niso več zagotovljeni.

Ustrezno zavarovanje prekinitve poslovanja lahko pod dogovorjenimi pogoji pomaga ublažiti določene finančne posledice. Ne pomeni pa, da so vse obveznosti samodejno krite ali da bo zavarovalnica v vsakem primeru povrnila celoten izpad.

Prav zato je pomembno, da pred sklenitvijo ali obnovo zavarovanja preverite dejanske pogoje in jih primerjate s potrebami svojega podjetja.

Želite preveriti, ali bi vaše podjetje zmoglo pokrivati stroške tudi med prekinitvijo poslovanja?

Če niste prepričani, kaj bi se zgodilo z najemnino, stroški zaposlenih, leasingi in drugimi obveznostmi, če bi zaradi škode morali začasno ustaviti dejavnost, je smiselno pravočasno preveriti obstoječo zavarovalno zaščito.

Obiščite mojo kontaktno stran in izpolnite kontaktni obrazec. Opišite svojo dejavnost, povejte, katera zavarovanja že imate sklenjena, in navedite, kateri stroški bi bili za vaše podjetje v primeru prekinitve največje breme.

Na podlagi vaših informacij se lahko pogovorimo o tem, katera tveganja je smiselno podrobneje preveriti in na kaj morate biti pozorni pri presoji zavarovanja.

Ne čakajte, da vas nepredviden dogodek prisili v iskanje odgovorov. Bolje je pravočasno vedeti, kako je vaše podjetje zaščiteno, kot šele po škodi ugotoviti, katere finančne obveznosti so ostale na vaših ramenih.