Da. Sadovnjak je mogoče zavarovati tudi za škodo, ki nastane zaradi pozebe. Vendar odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled.
Ni namreč dovolj, da na polici piše, da je sadovnjak zavarovan.
Pomembno je vedeti, pred katerimi nevarnostmi je zavarovan, kateri del pridelave je predmet zavarovanja, kakšni so pogoji in koliko škode lahko zavarovanje dejansko pokrije.
Za sadjarja je to zelo pomembno.
Ker pozeba ne prizadene samo dreves.
Prizadene lahko prihodek, ki ga je pričakoval od celotne sezone.
Ko je spomladi vse videti obetavno
Vsak sadjar pozna ta občutek.
Po zimi se narava prebudi. Drevesa začnejo cveteti. Cvetovi obetajo dobro letino. V sadovnjaku je veliko dela, vendar je pogled na cvetoča drevesa tudi nagrada za ves trud.
Potem pride vremenska napoved.
Ponoči bo temperatura padla pod ničlo.
Najprej človek pomisli, da morda ne bo tako hudo. Potem pa pride mrzlo jutro.
In škoda je lahko narejena v nekaj urah.
Problem je, da je v času cvetenja sadje izjemno občutljivo. Poškodovani cvetovi ali mladi plodiči lahko pomenijo, da bo jeseni na drevesih bistveno manj pridelka.
Takrat se pokaže, da pozeba ni samo vremenski pojav.
Za sadjarja je lahko pozeba poslovni dogodek z zelo konkretnimi finančnimi posledicami.
Ali lahko zavarujete celoten sadovnjak?
To je eno prvih vprašanj, ki ga postavi sadjar.
V praksi je treba ločiti med drevesi oziroma nasadom in pridelkom.
Pri zavarovanju kmetijske proizvodnje so lahko predmet zavarovanja različni elementi, zato je treba preveriti konkretno zavarovalno ponudbo in pogoje.
Če želite zaščititi pridelek pred pozebo, je bistveno, da je nevarnost pozebe vključena v zavarovalno kritje.
To pomeni, da ni dovolj vprašanje:
»Ali imam zavarovan sadovnjak?«
Pravo vprašanje je:
»Ali moje zavarovanje krije škodo na pridelku zaradi pozebe in pod kakšnimi pogoji?«
Ta razlika je zelo pomembna.
Pozeba ni enaka za vse sadjarje
Tudi dva sadjarja, ki imata podobno velika sadovnjaka, nimata nujno enakih potreb.
Na rezultat vplivajo:
- sadna vrsta,
- sorta,
- starost nasada,
- lega sadovnjaka,
- pričakovani pridelek,
- tržna vrednost pridelka,
- način pridelave,
- uporabljeni zaščitni ukrepi,
- in seveda obseg nasada.
Drugače je, če imate nekaj hektarjev intenzivnega nasada, iz katerega ustvarjate pomemben del letnega prihodka, kot če imate manjši nasad za dopolnilno pridelavo.
Zato pri zavarovanju ni smiselno gledati samo na ceno.
Najprej je treba razumeti velikost tveganja.
Kaj se zgodi, če pozeba uniči cvetove?
Predstavljajmo si sadjarja, ki je skozi zimo in pomlad vlagal v svoj nasad.
Obrezovanje je bilo opravljeno.
Gnojenje je bilo opravljeno.
Zaščita rastlin je bila izvedena.
Plačani so bili stroški dela, materiala, goriva in mehanizacije.
Sadjar računa na določeno količino pridelka in s tem na določen prihodek.
Potem pride pozeba.
Drevesa ostanejo.
Stroški ostanejo.
Delo ostane.
Pričakovani pridelek pa lahko izgine.
Prav zato je pri razmišljanju o zavarovanju pomembno gledati širše.
Ne gre samo za to, koliko kilogramov jabolk, hrušk, breskev ali drugega sadja bo manj.
Gre za vprašanje:
Kako bo izpad prihodka vplival na moje gospodarstvo?
Zavarovanje ni zaščita pred samo pozebo
To je pomembna razlika.
Zavarovanje ne prepreči, da bi temperatura padla pod ničlo.
Ne more ogreti sadovnjaka.
Ne more preprečiti mrzlega zraka.
Za preprečevanje oziroma zmanjševanje škode so namenjeni različni protislanski ukrepi.
Zavarovanje ima drugo nalogo.
Če pride do zavarovane škode, lahko pomaga zmanjšati njene finančne posledice.
To je podobno kot pri drugih zavarovanjih.
Ne zavarujemo avtomobila zato, da se nesreča ne bi mogla zgoditi.
Zavarujemo ga zato, ker vemo, da posledic morebitne škode sami morda ne bomo mogli enostavno pokriti.
Pri sadovnjaku je logika podobna.
Kaj morate preveriti pred sklenitvijo?
Če razmišljate o zavarovanju sadovnjaka pred pozebo, je dobro, da pred podpisom police dobite jasne odgovore na nekaj vprašanj.
1. Ali je pozeba vključena v zavarovanje?
To je osnovno vprašanje.
Če želite zaščito pred pozebo, mora biti jasno določeno, da zavarovanje to nevarnost krije.
2. Kaj je dejansko zavarovano?
Ali je predmet zavarovanja pridelek, nasad oziroma druga sestavina proizvodnje?
Ne predvidevajte.
Preverite.
3. Kolikšna je zavarovalna vsota?
Zavarovalna vsota mora imeti smisel glede na vrednost tveganja, ki ga želite zaščititi.
Prenizka zavarovalna vsota lahko pomeni, da boste ob večji škodi še vedno nosili pomemben del finančnega bremena.
4. Kakšna je vaša lastna udeležba?
Pri zavarovanju je lahko določen del škode, ki ga nosi zavarovanec.
Zato je pomembno vedeti, koliko bi v primeru škode dejansko prejeli.
5. Kako se ugotavlja škoda?
To je vprašanje, ki ga je najbolje razumeti pred škodo, ne takrat, ko jo že prijavljate.
Pomembni so postopki, roki in način ocenjevanja škode, kot jih določajo konkretni pogoji zavarovanja.
6. Kdaj je treba zavarovanje skleniti?
Pri kmetijskih zavarovanjih je čas pomemben.
Zavarovanja ni smiselno urejati šele takrat, ko vremenska napoved že opozarja na pozebo in je tveganje neposredno pred vrati.
Zato je najbolje, da se o možnostih pozanimate pravočasno.
Kaj pa, če imam že zaščito proti pozebi?
Tudi takrat je zavarovanje lahko tema za razmislek.
Sadjar lahko uporablja različne načine zaščite – od oroševanja do drugih protislanskih ukrepov.
Toda nobena zaščita ni popolna.
Vremenske razmere so lahko ekstremne, ukrepanje je lahko oteženo, škoda pa je kljub prizadevanjem še vedno mogoča.
Zato je mogoče na problem pogledati z dveh strani:
Prvič: kako zmanjšati možnost nastanka škode?
Drugič: kako zmanjšati finančne posledice, če škoda kljub temu nastane?
Dobra zaščita sadovnjaka je lahko kombinacija obojega.
Največja napaka je predpostavka, da »imam zavarovano« pomeni vse
To je morda najpomembnejša stvar pri celotni zgodbi.
Ljudje pogosto rečemo:
»Imam zavarovanje.«
Toda pravo vprašanje je:
Kaj imam zavarovano?
In še pomembneje:
Kaj se zgodi, če jutri pride do pozebe?
Če odgovora ne poznate, je zdaj pravi čas, da preverite svojo polico.
Ne šele po škodi.
Takrat je lahko prepozno.
Koliko stane zavarovanje?
Na to vprašanje ni mogoče pošteno odgovoriti z eno številko.
Cena je odvisna od konkretnega sadovnjaka, vrste pridelave, obsega zavarovanja, zavarovalne vsote, nevarnosti in drugih pogojev.
Zato je bolj koristno vprašati:
Koliko bi me stalo, če bi izgubil pomemben del pridelka?
In nato to primerjati s stroškom ustreznega zavarovanja.
Za nekatere sadjarje bo tveganje obvladljivo brez zavarovanja.
Za druge bi lahko večja škoda pomenila resen udarec za celotno gospodarstvo.
Odločitev je zato smiselno sprejeti na podlagi konkretnih številk, ne občutka.
Ne čakajte, da bo sadovnjak že poškodovan
Pozeba je posebna zato, ker pride v času, ko je pridelek že viden, vendar še ni pobran.
Vse je videti dobro – dokler ni.
Zato je smiselno vprašanje o zavarovanju postaviti pred kritičnim obdobjem.
Preverite, kaj imate trenutno zavarovano.
Preverite, ali je vključena pozeba.
Preverite zavarovalno vsoto.
In preverite, ali bi bilo zavarovanje glede na vaš dejanski pridelek in prihodek sploh dovolj.
Če niste prepričani, vam ni treba ugibati.
Pošljite nam podatke o svojem sadovnjaku in preverite možnosti zavarovanja pred pozebo.
Skupaj lahko pogledamo, kaj je mogoče zavarovati, katera kritja potrebujete in na kaj morate biti pozorni pri izbiri zavarovanja.
Ker je veliko lažje razmišljati o zaščiti pred pozebo danes kot o izgubljenem pridelku jutri.