Imate več nasadov, vendar niso vsi enako pomembni.
Na eni parceli imate jabolka, na drugi hruške. Morda imate še nekaj hektarjev drugega sadja. Eden od nasadov je mlad, drugi je v polni rodnosti. Eden je na legi, kjer je nevarnost pozebe večja, drugi je pred mrazom nekoliko bolje zaščiten.
In potem se pojavi vprašanje:
Ali moram zavarovati vse ali lahko zavarujem samo določen nasad?
To je povsem logično vprašanje.
In odgovor je: odvisno od konkretnega zavarovanja in njegovih pogojev je lahko mogoče zavarovati posamezen nasad oziroma določen del pridelave, vendar je treba preveriti, kako je zavarovanje sestavljeno in kaj zavarovalnica zahteva.
Zato ni dobro avtomatično predpostaviti niti, da morate zavarovati vse, niti da lahko vedno izberete samo eno parcelo.
Zakaj bi sploh želeli zavarovati samo en nasad?
Razlogov je lahko več.
Predstavljajmo si sadjarja, ki ima tri nasade.
Prvi je star in v polni rodnosti.
Drugi je mlad in še nima velikega pridelka.
Tretji je na območju, kjer je nevarnost pozebe bistveno večja.
Če bi moral izbrati, kateri del gospodarstva mu predstavlja največje finančno tveganje, bi morda izpostavil prav tretji nasad.
Zakaj bi torej plačeval enako raven zaščite za vse?
To je vprašanje, ki ga je smiselno postaviti pri pogovoru o zavarovanju.
Ne samo:
»Koliko stane zavarovanje?«
Ampak:
»Kje je moje največje tveganje?«
Vsak nasad ima svojo zgodbo
Na papirju sta lahko dva nasada enako velika.
V resnici pa nista nujno enako vredna.
Na vrednost pridelave vplivajo:
- vrsta sadja,
- sorta,
- starost nasada,
- pričakovan pridelek,
- prodajna cena,
- način pridelave,
- lega,
- stroški pridelave,
- in drugi dejavniki.
Zato je lahko izguba 30 odstotkov pridelka v enem nasadu za gospodarstvo precej pomembnejša kot enaka odstotna izguba v drugem.
Pri zavarovanju je zato pomembno, da se ne gleda samo površina v hektarjih.
Gleda se tudi, kaj ta površina pomeni za vaš prihodek.
Posebej pomembna je lega nasada
Sadjarji to dobro vedo.
Nekatere lege so bolj izpostavljene hladnemu zraku in pozebi.
Druge so zaradi mikroklime nekoliko varnejše.
Če imate več nasadov na različnih lokacijah, tveganje zato ni nujno enako.
Nasad v kotlini je lahko v hladni noči bistveno bolj izpostavljen kot nasad na nekoliko višji legi.
To ne pomeni, da bo eden zagotovo utrpel škodo, drugi pa ne.
Pomeni pa, da je pri oceni tveganja smiselno pogledati vsak nasad posebej.
Kaj pa če je en nasad vaš glavni vir prihodka?
To je še posebej pomembno.
Recimo, da imate več sadovnjakov, vendar en nasad predstavlja velik del vaše letne prodaje.
Če bi ta nasad prizadela močna pozeba, bi lahko bil vpliv na vaše poslovanje precej večji kot pri škodi na manjšem nasadu.
Takrat je smiselno razmišljati:
Kateri del mojega sadjarstva moram finančno najbolj zaščititi?
To je veliko bolj uporabno vprašanje kot preprosto:
»Ali naj zavarujem vse?«
Ali lahko izberete samo eno parcelo?
Pri tem je treba biti previden.
Možnost zavarovanja posameznega nasada ni enaka pri vseh zavarovanjih.
Odvisna je od konkretnega zavarovalnega produkta, načina sklenitve, zavarovalnih pogojev in podatkov o pridelavi.
Zato je treba pred sklenitvijo preveriti:
- ali je mogoče zavarovati samo določen nasad,
- ali mora biti vključena celotna določena proizvodnja,
- kako se opredeli zavarovana površina,
- ali se posamezne parcele obravnavajo ločeno,
- katere nevarnosti so vključene,
- kakšna je zavarovalna vsota,
- in kateri pogoji veljajo za posamezen nasad.
Ne ugibajte. Preverite.
Pri zavarovanju je razlika med tem, kar človek pričakuje, in tem, kar dejansko piše v pogodbi, lahko zelo pomembna.
Kaj pa če imate na isti kmetiji različne vrste sadja?
Tudi to je pogost primer.
Na eni parceli so jablane.
Na drugi hruške.
Na tretji breskve.
Vse imajo svoje značilnosti in različne občutljivosti na vremenske razmere.
Zato je lahko pomembno, da se pri pripravi zavarovanja jasno opredeli, kaj želite zaščititi.
Ni dovolj povedati:
»Imam sadovnjak.«
Pomembno je povedati, kakšen sadovnjak, kje je, koliko ga je in kakšen pridelek pričakujete.
Bolj ko je slika natančna, lažje je preveriti, kakšna zaščita je smiselna.
Kaj če enega nasada ne želite zavarovati?
Tudi to je odločitev, ki jo je mogoče finančno analizirati.
Če imate več nasadov, lahko primerjate:
pričakovano škodo × verjetnost škode × finančne posledice
z
stroškom zavarovanja.
Pri tem ni nujno, da je odgovor enak za vse parcele.
Za en nasad lahko ocenite, da bi izgubo brez večjih težav prenesli.
Pri drugem bi lahko že ena večja škoda pomenila resen problem za vaše poslovanje.
Takrat je razumljivo, da je tudi interes za zavarovanje drugačen.
Pazite na eno pomembno stvar
Če se odločite, da ne boste zavarovali vseh nasadov, morate natančno vedeti, kaj je zavarovano in kaj ni.
To se sliši očitno, vendar lahko v praksi hitro pride do zmede.
»Mislil sem, da je zavarovan celoten sadovnjak.«
»Mislil sem, da so vključene vse parcele.«
»Mislil sem, da velja tudi za drugo sadno vrsto.«
Pri škodi pa ni pomembno, kaj smo mislili.
Pomembno je, kaj je bilo dejansko dogovorjeno in zapisano v zavarovalni pogodbi.
Posebej preverite podatke o parcelah
Če zavarovanje temelji na konkretno opredeljenih površinah oziroma nasadih, morajo biti podatki pravilni.
Lokacija.
Površina.
Vrsta sadja.
Sorta, kadar je relevantna.
Starost oziroma značilnosti nasada, če jih zahteva zavarovanje.
Pri sklepanju je zato vredno porabiti nekaj dodatnih minut za preverjanje podatkov.
To je veliko lažje kot kasneje ugotavljati, da podatek ni bil pravilen.
Kaj če imate nasad na dveh različnih lokacijah?
Tudi v tem primeru je dobro razmišljati ločeno.
Če sta nasada med seboj oddaljena, imata lahko povsem različne vremenske razmere.
Enega lahko prizadene pozeba, drugega pa ne.
To je eden od razlogov, zakaj je pri kmetijskih zavarovanjih pomembno natančno opredeliti predmet zavarovanja.
Lokacija ni samo podatek na papirju.
Pri vremenskih tveganjih lahko pomeni razliko med škodo in brez nje.
Zavarovanje naj sledi vašemu dejanskemu tveganju
Dober pogovor o zavarovanju se ne začne s katalogom zavarovanj.
Začne se z vprašanjem:
Kaj bi za vas pomenilo največji finančni problem, če bi šlo narobe?
Če je to določen nasad, je smiselno najprej preveriti možnosti njegove zaščite.
Če je tveganje razpršeno po celotni proizvodnji, je morda smiselnejša širša rešitev.
Prava rešitev je odvisna od konkretne situacije.
Ne pozabite na pozebo
Pri sadjarstvu je pozeba eden od vremenskih dogodkov, ki lahko v zelo kratkem času povzroči veliko škodo.
Še posebej v obdobju cvetenja.
Zato je pri nasadih, kjer je tveganje večje, smiselno preveriti, ali je pozeba vključena v zavarovalno kritje in pod kakšnimi pogoji.
Če imate več nasadov, pa je še posebej pomembno ugotoviti, na katere nasade se kritje dejansko nanaša.
Preden sklenete zavarovanje, naredite preprost seznam
Vzemite papir in napišite:
Nasad 1
Lokacija:
Površina:
Sadna vrsta:
Pričakovani pridelek:
Približen pričakovani prihodek:
Tveganje pozebe:
Nasad 2
Lokacija:
Površina:
Sadna vrsta:
Pričakovani pridelek:
Približen pričakovani prihodek:
Tveganje pozebe:
In tako naprej.
Že takšen preprost pregled vam lahko pokaže, kateri deli proizvodnje so za vas finančno najpomembnejši.
Potem se je veliko lažje pogovarjati o zavarovanju.
Naj vas cena ne zavede
Če primerjate samo premijo, je lahko najcenejše zavarovanje videti najbolj privlačno.
Toda pomembnejše vprašanje je:
Ali zavarovanje dejansko ščiti tisto, kar mi je pomembno?
Če plačujete manj, vendar je vaše največje tveganje izključeno ali pa je zavarovalna vsota prenizka, ste lahko ob škodi še vedno v velikem finančnem problemu.
Zato primerjajte kritje, ne samo cene.
In še eno pomembno vprašanje: kdaj urediti zavarovanje?
Ne čakajte na vremensko napoved, ki napoveduje pozebo.
Takrat je lahko za sklenitev določenega kritja že prepozno oziroma lahko veljajo posebni pogoji in roki.
Zavarovanje je treba urediti pred nastankom škode in skladno z roki, ki jih določajo konkretni pogoji.
Zato je najboljši čas za preverjanje pogosto takrat, ko še ni nobene nevarnosti.
Ko je vse mirno.
Ko še lahko primerjate možnosti.
Ko še lahko postavite vprašanja.
Vaš sadovnjak ni samo številka v hektarjih
Za vsakim nasadom je človek.
Njegovo delo.
Njegov denar.
Njegov čas.
In načrt, kako bo od pridelka živel oziroma financiral naslednjo sezono.
Zato je povsem razumljivo, da ne želite plačevati nečesa, česar ne potrebujete.
Prav tako pa je razumljivo, da želite zaščititi tisti del proizvodnje, katerega izguba bi vas najbolj prizadela.
Zato je vredno preveriti, ali lahko zavarovanje prilagodite dejanskemu stanju vašega sadjarstva.
Imate več nasadov in ne veste, ali morate zavarovati vse?
Ni treba ugibati.
👉 Pošljite nam podatke o svojih nasadih prek kontaktnega obrazca.
Pomagamo vam lahko preveriti, katere možnosti zavarovanja so na voljo, kaj je mogoče vključiti v kritje in na kaj morate biti pozorni, če želite zaščititi samo določen nasad oziroma določeni del svoje pridelave.
Ker dobro zavarovanje ni nujno tisto, ki zavaruje največ. Pomembno je, da zavaruje tisto, kar vam največ pomeni.