Ko človek nima otrok, se zdi vprašanje življenjskega zavarovanja precej preprosto.

»Komu pa bi sploh koristilo, če mene ne bi bilo?«

In če ste samski, nimate dolgov, nihče ni finančno odvisen od vas in imate dovolj lastnega premoženja, je lahko odgovor res:

morda ga sploh ne potrebujete.

Toda če nimate otrok, še ne pomeni, da nimate ljudi, ki bi jih vaša smrt finančno prizadela.

Lahko imate partnerja.

Lahko imate stanovanjski kredit.

Lahko ste podjetnik.

Lahko skrbite za ostarelega starša.

Lahko imate skupno premoženje.

Lahko pa preprosto želite, da po vaši smrti določena oseba dobi denar, ne pa nepremičnine, dolgov in zapletenih postopkov.

Zato pravo vprašanje ni:

»Ali imam otroke?«

Pravo vprašanje je:

»Ali je kdo finančno odvisen od mene oziroma bi moja smrt za koga pomenila velik finančni problem?«

To je bistvo življenjskega zavarovanja.

Življenjsko zavarovanje ni zavarovanje za otroke

To je prva stvar, ki jo je treba razčistiti.

Življenjsko zavarovanje je zavarovanje človekovega finančnega tveganja ob smrti.

Otroci so samo eden od razlogov, zaradi katerih je to tveganje pomembno.

Če imate otroke, je potreba pogosto očitna.

Če jih nimate, pa je treba pogledati nekoliko globlje.

Zavarovalnice tudi same življenjsko zavarovanje za primer smrti opredeljujejo kot zaščito finančne varnosti najbližjih, zlasti kadar so odvisni od vaših prihodkov ali bi za vami ostale neporavnane obveznosti, kot so krediti. (Triglav)

Torej:

otrok ni pogoj za življenjsko zavarovanje.

Je samo eden od možnih razlogov.

Če imam partnerja, je odgovor lahko popolnoma drugačen

Predstavljajmo si dva človeka.

Oba sta stara 40 let.

Noben nima otrok.

Prvi živi sam, nima dolgov in ima 150.000 evrov prihrankov.

Drugi živi s partnerjem.

Skupaj odplačujeta 250.000 evrov stanovanjskega kredita.

Partner ima bistveno nižji dohodek.

Če prvi umre, finančni položaj njegove družine verjetno ne bo dramatično ogrožen.

Če umre drugi, lahko partner ostane z velikim kreditom in bistveno nižjim družinskim prihodkom.

Ista starost.

Oba brez otrok.

Popolnoma drugačna potreba po življenjskem zavarovanju.

Zato je odgovor na vprašanje »ali se splača« vedno odvisen od konkretnega človeka.

Najprej vprašajte: kdo bi ostal za menoj?

Če nimate otrok, naredite preprost seznam.

Kdo je danes finančno povezan z vami?

Partner?

Starši?

Brat ali sestra?

Poslovni partner?

Kdo živi v nepremičnini, ki je vaša?

Kdo odplačuje kredit skupaj z vami?

Kdo bi moral zaradi vaše smrti spremeniti svoje življenje?

To je veliko bolj pomembno kot vprašanje, ali imate otroke.

Partner je lahko zelo močan razlog

Recimo, da sta s partnerjem skupaj 20 let.

Imata skupno hišo.

Kredit je še 100.000 evrov.

Partner zasluži 1.400 evrov mesečno, vi pa 3.000 evrov.

Če vas jutri ni več, partner ne izgubi samo človeka, s katerim je živel.

Izgubi tudi približno 1.600 evrov mesečnega prihodka gospodinjstva.

Hkrati ostane hiša.

Ostane kredit.

Ostanejo stroški.

Ostane vsakdanje življenje.

V takem primeru je lahko življenjsko zavarovanje zelo smiselno.

Ne zaradi otrok.

Zaradi partnerja.

In tukaj pride do izraza ena pomembna stvar

Ljudje pogosto razmišljajo:

»Saj je hiša najina.«

Toda hiša ni denar.

Če je nepremičnina vredna 400.000 evrov, to še ne pomeni, da ima preživeli partner na voljo 400.000 evrov.

Če želi ostati v njej, je ne more preprosto porabiti.

Če jo mora prodati, da bi preživela, pa se pojavi povsem drug problem.

Zato je pri življenjskem zavarovanju pomembna tudi likvidnost.

Zavarovalnina lahko v določenih primerih zagotovi denar, ki je takoj na voljo upravičencu. Pri življenjskem zavarovanju za primer smrti je upravičenec določen na polici, izplačilo pa je vezano na dogovorjeno zavarovalno vsoto in pogoje pogodbe.

Kaj pa, če živim sam?

Tukaj je odgovor precej drugačen.

Če:

nimate otrok,
nimate partnerja,
nimate večjih dolgov,
nihče ni finančno odvisen od vas,
imate dovolj lastnega premoženja,

potem je vprašanje zelo preprosto:

Zakaj bi sploh plačevali življenjsko zavarovanje za primer smrti?

Če ni nikogar, ki bi potreboval finančno zaščito, je lahko odgovor:

ne potrebujete ga.

To ni neuspeh.

To ni neodgovorno.

To je lahko povsem racionalna finančna odločitev.

Namesto premije lahko denar namenite:

varnostni rezervi,
odplačevanju dolgov,
naložbam,
dodatnemu pokojninskemu varčevanju,
potovanjem,
drugim življenjskim ciljem.

Zavarovanje je namenjeno prenosu tveganja.

Če tveganja ni oziroma ga lahko brez težav nosite sami, ga ni nujno treba zavarovati.

Toda potem pride kredit

Tu se lahko zgodba v trenutku spremeni.

Predstavljajmo si samskega človeka brez otrok.

Ima stanovanje vredno 300.000 evrov.

Toda na njem je še 180.000 evrov kredita.

Če umre, dolg ne izgine samo zato, ker človeka ni več.

Zato je treba pogledati:

Kaj se zgodi s kreditom?

Kdo je dolžnik?

Kdo je lastnik nepremičnine?

Kdo je upravičenec pri morebitnem življenjskem zavarovanju?

Ali je kredit že kako drugače zavarovan?

Če bi za njim ostal dolg, ki bi obremenil njegove dediče ali druge povezane osebe, je lahko določena oblika življenjskega zavarovanja smiselna.

Pri zavarovanju kreditojemalcev je namen lahko prav zaščita pred tem, da bi v primeru smrti ostal neporavnan kredit; pri takih produktih pa je treba natančno preveriti, kdo je zavarovan in komu gre izplačilo.

»Ampak jaz bom umrl brez otrok. Komu bo šel denar?«

To je zanimivo vprašanje.

In odgovor je preprost:

tistemu, ki ga določite kot upravičenca, skladno s pogoji police.

To je lahko partner, druga oseba ali drug upravičenec, kot ga omogoča konkretna pogodba.

Pri življenjskem zavarovanju je zato zelo pomembno, da veste, kdo je naveden kot upravičenec.

To ni nepomembna administrativna podrobnost.

Če sklepate zavarovanje zato, da zaščitite določeno osebo, mora biti tudi struktura police temu ustrezno urejena.

Kaj pa starši?

Pri ljudeh brez otrok se pogosto pozablja na še eno generacijo:

starše.

Če ste stari 40 ali 50 let, so lahko vaši starši že v letih, ko potrebujejo pomoč.

Morda jim finančno pomagate.

Morda plačujete določene stroške.

Morda živijo v nepremičnini, ki jo vzdržujete vi.

Če vaš prihodek predstavlja pomemben del njihove varnosti, potem vaša smrt lahko vpliva tudi nanje.

To ni najbolj pogost razlog za življenjsko zavarovanje.

Je pa lahko zelo resničen.

Poseben primer: človek, ki živi sam, vendar ima veliko dolgov

Tudi tukaj je treba biti previden.

Če ste samski in brez otrok, lahko človek hitro sklepa:

»Življenjskega zavarovanja ne potrebujem.«

Toda če imate:

podjetniški kredit,
osebni kredit,
poroštvo,
skupno nepremičnino,
finančne obveznosti do drugih,

je treba pogledati, kaj se zgodi z vašimi obveznostmi ob smrti.

Ni nujno, da je rešitev življenjsko zavarovanje.

Toda vprašanje morate razrešiti.

Dolga ne smete preprosto ignorirati.

Podjetnik brez otrok: zelo zanimiv primer

Recimo, da ste stari 48 let.

Nimate otrok.

Imate podjetje, ki je vredno 500.000 evrov.

V podjetju imate še 200.000 evrov obveznosti.

Vaš poslovni partner ima 50 % podjetja.

Kaj se zgodi, če jutri umrete?

Vaš delež lahko postane del zapuščine.

Dediči ga lahko podedujejo.

Partner lahko nenadoma dobi nove solastnike.

Morda nihče nima dovolj denarja, da bi vaš delež odkupil.

Morda bi bilo treba podjetje prodati.

Morda bi nastal spor.

V takem primeru življenjsko zavarovanje ni nujno namenjeno »družini z otroki«.

Lahko je del poslovnega načrta nasledstva.

Obstajajo tudi življenjska zavarovanja, namenjena poslovnim situacijam, kjer je upravičenec določen na polici in se zavarovanje lahko prilagodi potrebam podjetja.

To je področje, kjer je treba poleg zavarovanja urediti tudi pravni in lastniški del zgodbe.

Morda pa želite samo nekaj pustiti za seboj

Tu pridemo do bolj osebnega vprašanja.

Človek brez otrok lahko razmišlja:

»Komu bom pustil svoje premoženje?«

Morda partnerju.

Morda nečaku.

Morda bratu ali sestri.

Morda prijatelju.

Morda nekomu, ki mu je v življenju veliko pomenil.

Morda določeni organizaciji.

Če želite nekomu zagotoviti določeno vsoto, je lahko življenjsko zavarovanje eno od orodij, s katerimi to uredite.

Toda tu je treba ločiti zavarovanje od načrtovanja dedovanja.

Življenjsko zavarovanje samo po sebi ni nadomestilo za dobro urejeno oporoko in pravno ureditev premoženja.

Pri večjem premoženju je zato smiselno, da se zavarovalni in dednopravni del obravnavata skupaj s strokovnjakom.

Ali se življenjsko zavarovanje splača samo zaradi pogrebnih stroškov?

Lahko obstajajo produkti, katerih namen je zagotoviti sredstva za pogrebne in druge manjše obveznosti. Na slovenskem trgu so na voljo tudi življenjska zavarovanja, posebej namenjena starejšim, kjer je namen izplačila med drugim pokritje pogrebnih stroškov ali drugih finančnih obveznosti.

Toda če je vaš edini cilj:

»Nočem, da bi moral kdo plačevati moj pogreb.«

potem morate primerjati stroške in koristi.

Če boste več let plačevali visoko premijo samo zato, da bi po smrti nekdo dobil nekaj tisoč evrov, je treba računati.

Ni vsako življenjsko zavarovanje avtomatično dobra finančna odločitev.

Največja napaka: »Ker nimam otrok, zavarovanja ne potrebujem.«

To je preveč poenostavljeno.

Bolj pravilno je:

Če nimate otrok in nihče ni finančno odvisen od vas, je potreba po življenjskem zavarovanju pogosto manjša.

To je velika razlika.

Kajti če imate partnerja, kredit ali poslovne obveznosti, se lahko potreba zelo hitro poveča.

Druga napaka: »Ker nimam otrok, moram denar vložiti v življenjsko zavarovanje za svojo prihodnost.«

Tudi to ni nujno.

Življenjsko zavarovanje za primer smrti in varčevanje sta dve različni stvari.

Če želite zaščititi partnerja pred svojo smrtjo, potrebujete zaščito za primer smrti.

Če želite ustvariti kapital za svojo prihodnost, potrebujete varčevalno oziroma naložbeno strategijo.

Nekateri produkti združujejo oboje, vendar to še ne pomeni, da je kombinacija za vas najboljša.

Pri primerjavi morate vedeti, koliko plačujete za zavarovanje in koliko dejansko namenjate varčevanju oziroma naložbi.

Včasih je bolj pomembno zavarovati sebe kot svojo smrt

To je morda najbolj zanimiv del zgodbe za človeka brez otrok.

Če ste samski, brez otrok, finančno samostojni in nimate nikogar, ki bi bil odvisen od vašega prihodka, potem je lahko vaša največja finančna nevarnost:

da sami ne morete več delati.

Kaj če zbolite?

Kaj če postanete invalid?

Kaj če šest mesecev ne morete delati?

Kaj če potrebujete dolgotrajno rehabilitacijo?

Kaj če potrebujete pomoč pri vsakdanjem življenju?

V takem primeru življenjsko zavarovanje za primer smrti ne rešuje vašega glavnega problema.

Morda so pomembnejša kritja za:

delovno nezmožnost,
invalidnost,
hude bolezni,
nezgode.

Tudi ponudbe življenjskih zavarovanj pogosto omogočajo dodatna kritja za delovno nezmožnost, hude bolezni in invalidnost. (Triglav)

To pa je treba presojati ločeno od osnovnega življenjskega zavarovanja.

Če nimate otrok, imate lahko celo več razlogov za razmislek o svoji finančni prihodnosti

Pri družini z otroki je pogosto jasno, kam gre denar.

Pri človeku brez otrok pa je finančna slika lahko bolj odprta.

Zato je pomembno razmišljati:

Koliko potrebujem za svojo starost?

Koliko kapitala želim ustvariti?

Kaj se bo zgodilo, če bom dolgo živel?

To je zanimiv paradoks.

Človek brez otrok ima morda manjšo potrebo po življenjskem zavarovanju za primer smrti, vendar lahko potrebuje več lastnega premoženja za starost, ker ne more računati na pomoč otrok.

To sta dve popolnoma različni stvari.

Poglejmo tri tipične primere

1. Samski, brez otrok, brez dolgov

Starost: 40 let.

nima partnerja,
nima otrok,
nima kreditov,
ima 150.000 € prihrankov,
njegov dohodek je dovolj visok,
nihče ni finančno odvisen od njega.

Življenjsko zavarovanje?

Verjetno ni prioriteta.

Bolj pomembno je graditi lastno finančno varnost.

2. Brez otrok, vendar s partnerjem in kreditom

Starost: 42 let.

partner,
skupna hiša,
180.000 € kredita,
partner zasluži bistveno manj,
malo prihrankov.

Življenjsko zavarovanje?

Da, lahko je zelo smiselno.

Glavni razlog ni otrok.

Glavni razlog je partner in dolg.

3. Brez otrok, podjetnik

Starost: 50 let.

partner,
podjetje,
poslovni kredit,
velik delež prihodka prihaja iz podjetja,
partner nima dovolj sredstev za prevzem njegovega deleža.

Življenjsko zavarovanje?

Lahko je zelo smiselno.

Toda tukaj mora biti zavarovanje del širšega načrta nasledstva podjetja.

Koliko zavarovanja bi sploh potreboval človek brez otrok?

Ne obstaja posebna formula:

»Ker nimaš otrok, potrebuješ 100.000 €.«

To bi bilo nesmiselno.

Zavarovalna vsota je odvisna od konkretne finančne luknje.

Lahko jo ocenite približno tako:

dolgovi

potrebna finančna zaščita partnerja

druge pomembne obveznosti

−

prihranki

−

drugo razpoložljivo premoženje

potrebna zavarovalna zaščita

Pri tem je treba upoštevati tudi že obstoječa zavarovanja in druge vire prihodkov.

Pri določanju zavarovalne vsote se sicer upoštevajo prav takšni dejavniki, kot so dohodek, izdatki, premoženje, odvisne osebe, obstoječa zavarovanja in krediti.

In če nimam nikogar?

Potem se postavi zelo preprosto vprašanje:

Kdo bo upravičenec?

Če ni osebe, ki bi ji želeli zagotoviti finančno zaščito, in nimate dolgov, ki bi jih bilo treba posebej pokriti, je smisel življenjskega zavarovanja za primer smrti pogosto majhen.

Takrat je lahko veliko bolj koristno:

graditi lastno premoženje.

To vam daje svobodo danes in varnost v prihodnosti.

Zavarovanje ni tekmovanje

Ni treba, da ima vsak človek življenjsko zavarovanje.

Ni treba, da ima vsak 300.000 evrov zavarovalne vsote.

Ni treba, da je vsak zavarovan do 75. leta.

In ni treba, da je vsako življenjsko zavarovanje kombinirano z varčevanjem.

Zavarovanje je orodje.

Dobro orodje je tisto, ki rešuje konkreten problem.

Če problema ni, ga ni treba kupiti.

Najbolj iskren odgovor na vprašanje »Ali se splača?«

Če nimate otrok, vprašajte:

Imam partnerja?

Če da, preverite njegovo finančno odvisnost od vas.

Imam kredit?

Če da, preverite, kdo ga bo odplačeval.

Imam podjetje?

Če da, preverite posledice vaše smrti za podjetje in družbenike.

Nekdo finančno računa name?

Če da, razmislite o zaščiti.

Imam dovolj lastnega premoženja?

Če da, lahko potrebujete manj zavarovanja.

Nimam nikogar in imam dovolj premoženja?

Potem je lahko odgovor preprost:

življenjskega zavarovanja verjetno ne potrebujem.

In s tem ni nič narobe.

Pravzaprav je odsotnost otrok lahko razlog za manjše zavarovanje

To je nekaj, česar prodajni članki pogosto ne povedo.

Če nimate otrok, partner ni odvisen od vas, nimate dolgov in imate dovolj premoženja, je vaša potreba po življenjskem zavarovanju praviloma manjša.

Zakaj bi plačevali za nekaj, česar nihče ne potrebuje?

Ne kupujemo zavarovanja zato, ker obstaja. Kupujemo ga zato, ker obstaja tveganje.

To je zdrava finančna logika.

Toda odsotnost otrok ne pomeni finančne neodvisnosti

Po drugi strani pa tudi tu ne smemo iti v drugo skrajnost.

Človek brez otrok ima lahko:

visok kredit,
partnerja z nizkim prihodkom,
podjetje,
poroštva,
starše, ki jih finančno podpira,
druge osebe, ki so odvisne od njega.

Zato je treba gledati dejanske odnose in denarne tokove.

Ne družinskega statusa na papirju.

Preden sklenete življenjsko zavarovanje, naredite ta test

Vzemite list papirja in odgovorite:

Če jutri umrem:

Kdo izgubi moj prihodek?

Kdo mora odplačevati moje dolgove?

Kdo bi moral prodati premoženje?

Kdo bi potreboval denar takoj?

Kdo bi imel težave z mojim podjetjem?

Kdo bi moral zaradi mene spremeniti svoje življenje?

In nato še:

Koliko lastnega premoženja imam, da lahko te probleme rešim brez zavarovanja?

Če je odgovor:

»Nihče in nič.«

potem življenjskega zavarovanja morda ne potrebujete.

Če pa je odgovor:

»Partner bi ostal brez pomembnega dela prihodka in še z velikim kreditom.«

potem je odgovor precej drugačen.

Končno vprašanje ni, ali imate otroke

To je samo najlažji način razmišljanja.

Pravo vprašanje je:

»Če mene jutri ne bi bilo, kdo bi zaradi tega imel finančni problem?«

Če je odgovor:

nihče, potem se življenjsko zavarovanje za primer smrti morda ne splača.

Če je odgovor:

partner, ga je vredno resno preveriti.

Če je odgovor:

poslovni partner ali podjetje, ga je treba vključiti v načrt nasledstva.

Če je odgovor:

družinski član, ki je odvisen od mene, je lahko smiselno.

Če je odgovor:

banka zaradi velikega kredita, je treba urediti tudi ta del.

In če je odgovor:

nihče, ker imam dovolj premoženja, potem ste morda dosegli nekaj zelo dobrega:

postali ste finančno samozadostni.

Življenjsko zavarovanje je v resnici zavarovanje odnosov

To je morda najlepši način, kako ga razumeti.

Ne zavarujemo smrti.

Zavarujemo finančne posledice smrti.

In ne zavarujemo nujno otrok.

Zavarujemo ljudi, ki bi zaradi naše smrti ostali brez dela finančne varnosti.

Zato je lahko življenjsko zavarovanje popolnoma smiselno tudi za človeka brez otrok.

Lahko pa je popolnoma nesmiselno za človeka z otroki, če ima dovolj premoženja, da bi njegova družina brez težav nadaljevala življenje.

Otroci niso merilo.

Finančna odvisnost je merilo.

In prav zato je najbolj pošten odgovor na vprašanje »Ali se življenjsko zavarovanje splača, če nimam otrok?«:

Včasih da. Včasih ne.

Najprej poglejte, kdo bi ostal za vami.

Potem poglejte, kaj bi ostalo za vami.

In šele nato se odločite, ali potrebujete zavarovanje.

CTA

👉 Nimate otrok, pa niste prepričani, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete?
Ne začnite pri ponudbi zavarovalnice. Začnite pri sebi: kdo je finančno odvisen od vas, kakšne dolgove imate in koliko premoženja bi bilo po vaši smrti dejansko na voljo?

Če po tem izračunu ni pomembne finančne luknje, življenjskega zavarovanja morda ne potrebujete.

Če pa bi vaš partner, družina ali poslovni partner zaradi vaše smrti ostal pred velikim finančnim problemom, je zavarovanje lahko ena najbolj preprostih oblik zaščite.