Veter začne udarjati v streho. Dež pada skoraj vodoravno, skozi okna se vidi, kako se drevesa upogibajo. Nekaj minut kasneje je neurja konec.

Na prvi pogled se zdi, da je hiša preživela brez večjih posledic.

Potem pa opazite mokroto na podstrešju. Kapljanje v spalnici. Moker strop. Nekaj strešnikov je poškodovanih ali jih sploh ni več.

In takrat se pojavi vprašanje:

Kdo bo plačal škodo, če vam neurje poškoduje streho?

Odgovor ni vedno tako preprost, kot se zdi.

Neurje lahko poškoduje veliko več kot samo strešnike

Ko govorimo o poškodovani strehi, pogosto najprej pomislimo na nekaj odtrganih strešnikov.

Toda škoda se lahko hitro razširi.

Močan veter lahko poškoduje ali odtrga strešnike, poškoduje kritino, obrobe, žlebove, dimnik ali druge dele strehe. Če skozi poškodovano streho začne prodirati voda, lahko nastane še dodatna škoda v notranjosti hiše.

Moker strop.

Poškodovan omet.

Mokre stene.

Uničen parket ali druga talna obloga.

Poškodovano pohištvo.

Električne naprave.

Osebne stvari, shranjene na podstrešju.

Tisto, kar se je začelo kot poškodovana streha, lahko zato postane precej večji problem.

Imate zavarovano hišo. Ali je to dovolj?

To je eno najpomembnejših vprašanj.

Veliko ljudi ve, da imajo sklenjeno zavarovanje hiše. Morda so zavarovanje sklenili pred več leti, ko so kupili ali zgradili nepremičnino.

Toda vprašanje ni samo:

»Ali imam zavarovanje hiše?«

Pravo vprašanje je:

»Ali moja konkretna zavarovalna pogodba krije škodo, ki jo lahko povzroči neurje?«

Pri tem je pomembno, kaj je vključeno v zavarovanje, kakšni so pogoji, zavarovalne vsote, omejitve, izključitve in morebitna franšiza.

Ni dovolj, da na polici piše, da je hiša zavarovana.

Pomembno je, pred čim je zavarovana.

Kaj če je poškodovana samo streha?

Predstavljajte si, da močan veter odtrga del kritine.

Voda še ni prišla v hišo. Notranjost ni poškodovana. Škoda je samo na strehi.

Tudi v takšnem primeru je pomembno ugotoviti, ali konkretna polica krije takšen dogodek in pod kakšnimi pogoji.

Pri škodi ni pomembno samo, da se je zgodilo »neurje«. Pomembno je tudi, kaj je povzročilo poškodbo in kako je dogodek opredeljen v zavarovalnih pogojih.

Zato ni dobro ugibati, kaj bo zavarovalnica priznala.

Bolje je preveriti, kaj dejansko piše v polici.

Kaj pa, če skozi poškodovano streho pride voda?

Tu lahko nastane precej bolj zapletena situacija.

Neurje poškoduje streho. Dež prodre skozi nastalo odprtino in poškoduje notranjost hiše.

Zdaj ne govorimo več samo o strehi.

Nastane vprašanje, ali so poleg škode na objektu oziroma strehi kriti tudi posledični poškodovani deli notranjosti in predmeti v hiši.

Na primer:

• poškodovan strop,
• poškodovane stene,
• talne obloge,
• pohištvo,
• gospodinjski aparati,
• druga oprema in osebne stvari.

Tu se pokaže razlika med tem, da imate »zavarovano hišo«, in tem, da imate ustrezno sestavljeno zavarovanje premoženja.

Najdražji del škode je včasih tisti, ki ga sprva sploh ne vidite

Pri strehi je še ena posebnost.

Nekatere poškodbe niso vidne takoj.

Streha je lahko navzven videti skoraj normalna, vendar je neurje poškodovalo posamezne elemente, skozi katere bo voda začela prodirati šele ob naslednjem močnejšem dežju.

Zato je po večjem neurju smiselno streho pregledati.

Če je poškodba očitna, je pomembno čim prej poskrbeti za nujne ukrepe, s katerimi se preprečuje nadaljnja škoda.

Hkrati je dobro vse fotografirati in dokumentirati.

Fotografije strehe, poškodovanih delov, notranjosti in poškodovanih predmetov so lahko pomemben del prijave škode.

Kaj pa, če streha ni bila dobro vzdrževana?

To je vprašanje, na katerega ljudje pogosto pozabijo.

Predstavljajte si dve hiši.

Pri prvi je bila streha redno vzdrževana in je bila v dobrem stanju. Neurje je bilo tako močno, da je poškodovalo streho.

Pri drugi je bila streha že pred neurjem dotrajana, poškodovana ali slabo vzdrževana.

Končna presoja škode je lahko zato drugačna.

Pri zavarovanju je pomembno razlikovati med škodo, ki jo povzroči zavarovana nevarnost, in stanjem oziroma pomanjkljivostmi objekta, ki so obstajale že prej.

Zato je pomembno poznati konkretne pogoje svoje police.

Kaj če je streha stara?

Starost strehe sama po sebi še ne pove, ali bo škoda krita ali ne.

Pomembno pa je, v kakšnem stanju je bila streha, kaj se je zgodilo in kaj določajo zavarovalni pogoji.

Če je bila streha stara več desetletij, je lahko pomembno tudi vprašanje načina obračuna škode oziroma vrednosti poškodovanih delov.

Prav zato je nevarno razmišljati samo v smislu:

»Imam zavarovanje, zato bo zavarovalnica plačala vse.«

Zavarovanje ni obljuba, da bo ob vsakem dogodku plačan celoten račun.

Je pogodba z določenim obsegom kritja.

In potem pride račun za popravilo

Ko neurje mine, je lahko vse skupaj videti precej preprosto.

Pokličete krovca.

Ta pregleda streho.

Nato dobite predračun.

Morda je treba zamenjati del kritine, poškodovane nosilce, obrobe, žlebove ali druge elemente. Če je voda prodrla v notranjost, se lahko dodajo še sušenje, sanacija sten, stropa in tal.

Račun, ki se je sprva zdel kot strošek nekaj sto evrov, lahko hitro postane nekaj tisoč evrov.

Pri večji škodi pa še bistveno več.

Takrat postane zelo pomembno, ali je bilo zavarovanje pripravljeno na realno vrednost nepremičnine in dejanske nevarnosti, ki ji je izpostavljena.

Kaj narediti takoj po neurju?

Če neurje poškoduje streho, je pomembno predvsem preprečiti nadaljnjo škodo in vse ustrezno dokumentirati.

Smiselni so predvsem naslednji koraki:

1. Najprej poskrbite za varnost.
Poškodovana streha, odtrgani deli in električne napeljave so lahko nevarni.

2. Fotografirajte škodo.
Posnemite poškodovano streho, okolico, notranjost in poškodovane predmete.

3. Preprečite nadaljnje zamakanje, če je to mogoče varno.
Pri nujnih ukrepih je cilj preprečiti, da bi se škoda še povečevala.

4. Prijavite škodo zavarovalnici.
Pri večji škodi je smiselno čim prej obvestiti zavarovalnico in upoštevati njena navodila.

5. Shranite račune in dokazila.
Če morate zaradi preprečevanja nadaljnje škode naročiti nujno intervencijo ali druga dela, shranite dokumentacijo.

6. Ne odstranjujte vsega brez dokumentiranja.
Če je mogoče, najprej fotografirajte stanje, saj so fotografije lahko pomembne pri ugotavljanju obsega škode.

Neurje je dober opomnik za pregled zavarovanja

Večina ljudi ne razmišlja o strehi vsak dan.

Ko je sonce, je streha preprosto tam.

Ko pride močan veter in dež, pa se v nekaj minutah pokaže, koliko je od nje odvisna celotna hiša.

Prav zato ni slabo zavarovanja pregledati takrat, ko je vse v redu – ne šele takrat, ko voda že teče skozi strop.

Preveriti je smiselno predvsem:

• ali je neurje vključeno med zavarovane nevarnosti,
• kateri deli objekta so zavarovani,
• ali je vključena tudi oprema in vsebina,
• kako so obravnavane posledične škode,
• kakšne so zavarovalne vsote,
• ali obstajajo omejitve in izključitve,
• kakšna je franšiza oziroma soudeležba,
• ali vrednost zavarovanega objekta še ustreza njegovi dejanski vrednosti.

Ker streha ni samo streha

Ko govorimo o zavarovanju hiše, pogosto govorimo o kvadratnih metrih, zavarovalnih vsotah in premiji.

Toda za človeka, ki živi v tej hiši, streha ni samo konstrukcija.

Pod njo so spalnica, otroška soba, kuhinja, fotografije, pohištvo, spomini in stvari, ki jih je ustvarjal več let.

Neurja ne moremo preprečiti.

Lahko pa poskrbimo, da nas njegove finančne posledice ne presenetijo bolj, kot je potrebno.

Vprašanje zato ni samo, ali imate hišo zavarovano.

Vprašanje je, ali je zavarovana tako, kot danes dejansko potrebujete.

Izpolnite kontaktni obrazec in nam sporočite, da želite preveriti svoje premoženjsko zavarovanje.