Ko umre partner, se življenje družine spremeni v enem samem trenutku.
Najprej pride šok.
Žalovanje.
Vprašanja, na katera ni odgovorov.
Kako bomo živeli naprej?
Kako bodo otroci?
Kako bom zmogel sam?
Toda čez nekaj dni ali tednov se začnejo pojavljati tudi druga vprašanja.
Takšna, o katerih človek v prvih dneh skoraj ne more razmišljati.
Kaj bo s kreditom?
Od česa bomo živeli?
Kako bomo plačevali položnice?
Kaj bo z otroki?
In takrat se pokaže nekaj, o čemer večina družin razmišlja premalo:
Smrt enega od partnerjev ni samo čustveni udarec. Je lahko tudi velik finančni udarec.
Najprej izgine človek. Nato lahko izgine tudi prihodek.
Predstavljajmo si družino z dvema otrokoma.
Oba partnerja delata.
Eden zasluži 2.500 €, drugi 1.500 €.
Skupaj imata 4.000 € prihodka.
Iz tega plačujeta kredit, avtomobil, hrano, stroške otrok, položnice in vse druge življenjske stroške.
Morda vsak mesec nekaj tudi prihranita.
Njuno življenje je urejeno.
Potem enega od njiju ni več.
Družina ni izgubila samo človeka.
Če je pokojni partner prinašal 2.500 € mesečnega prihodka, je družinski proračun čez noč manjši za 30.000 € na leto.
Stroški pa niso čez noč manjši za 30.000 €.
Družina mora živeti naprej z bistveno manj denarja.
Kredit ne umre skupaj s človekom
To je ena prvih stvari, ki jih je treba preveriti.
Če ima družina stanovanjski kredit, ta praviloma ne izgine samo zato, ker je eden od partnerjev umrl.
Kaj se bo zgodilo s kreditom, je odvisno od konkretne kreditne pogodbe in morebitnih zavarovanj.
Zato je pomembno vedeti:
- koliko kredita je še ostalo,
- kakšen je mesečni obrok,
- koliko časa ga bo treba še plačevati,
- ali obstaja zavarovanje kreditojemalca,
- in kaj to zavarovanje dejansko krije.
To je pomembno zato, ker lahko družina v najtežjem trenutku ugotovi, da poleg izgube prihodka ostaja tudi velika dolgoročna obveznost.
Tudi če je kredit poplačan, problem še ni nujno rešen
Recimo, da je za primer smrti poskrbljeno tako, da se kredit poplača.
To je velika pomoč.
Družina nima več mesečnega obroka.
Toda vprašajmo se:
Od česa bo živela?
Če je pokojni partner zaslužil 2.500 € mesečno, je družina izgubila 30.000 € potencialnega letnega prihodka.
Poplačan kredit je lahko pomemben del rešitve.
Ni pa nujno celotna rešitev.
Kajti družina mora plačevati:
hrano,
elektriko,
ogrevanje,
avto,
šolo,
varstvo otrok,
zdravstvene in druge stroške,
ter vse tisto, kar prinaša vsakdanje življenje.
Zavarovanje kredita in finančna zaščita družine nista nujno ista stvar.
Kaj se zgodi z otroki?
To je del, o katerem je najtežje govoriti.
Otroci izgubijo mamo ali očeta.
Tega ne more nadomestiti noben denar.
Toda otroci imajo še vedno svoje potrebe.
Še vedno hodijo v šolo.
Še vedno potrebujejo obleko, hrano, prevoz, šport, dejavnosti.
Morda bodo želeli študirati.
Morda bodo nekoč potrebovali pomoč pri osamosvajanju.
Starš, ki ostane, si običajno želi, da bi otrokom lahko zagotovil čim bolj normalno življenje.
Toda če se je družinski prihodek zmanjšal za tretjino, polovico ali še več, je to lahko zelo težko.
Zato je finančna zaščita pomembna tudi zaradi otrok.
Ne zato, da bi nadomestila izgubljenega starša, ampak da njegova smrt ne bi hkrati zmanjšala tudi možnosti otrok za prihodnost.
Kaj pa partner, ki ostane?
O tem se pogosto premalo govori.
Predstavljajte si človeka, ki je čez noč postal vdovec ali vdova.
Mora žalovati.
Hkrati mora skrbeti za otroke.
Urediti formalnosti.
Organizirati vsakdanje življenje.
In morda še naprej hoditi v službo.
Če je pokojni partner prej opravljal pomemben del družinskih obveznosti, se lahko breme še poveča.
Morda je skrbel za otroke.
Morda je vozil otroke na dejavnosti.
Morda je skrbel za gospodinjstvo.
Morda je zaradi njega drugi partner lahko delal več.
Ko ga ni več, se lahko spremeni tudi sposobnost preživelega partnerja, da ustvarja prihodek.
Zato je včasih napačno računati samo:
“Partner bo še naprej hodil v službo.”
Vprašati se je treba:
“Ali bo lahko po smrti partnerja res ohranil enak prihodek in hkrati prevzel vse nove obveznosti?”
Prihodnost se lahko spremeni v enem dnevu
Pred smrtjo družina morda načrtuje:
nakup večjega stanovanja,
šolanje otrok,
počitnice,
menjavo avtomobila,
pomoč otrokom pri osamosvajanju.
Po smrti enega od partnerjev se lahko načrti čez noč spremenijo.
Ne zato, ker bi si jih družina želela spremeniti.
Ampak zato, ker finančna matematika ne dopušča več enakih možnosti.
In prav tu se pokaže vrednost dobre finančne zaščite.
Družini ne more vrniti življenja, lahko pa ji pomaga ohraniti del prihodnosti, ki sta jo partnerja skupaj načrtovala.
Kaj pa prihranki?
Prihranki so pomembni.
Če jih imate, ste naredili nekaj zelo pametnega.
Toda vprašanje je:
Koliko časa bi z njimi lahko nadomeščali izgubljeni prihodek?
Če družini po smrti partnerja vsak mesec manjka 1.500 € in ima 30.000 € prihrankov, je to približno 20 mesecev takšne razlike.
Potem prihrankov ni več.
Seveda lahko družina zmanjša stroške.
Partner lahko začne dodatno delati.
Lahko pridejo drugi prihodki.
Toda prihranki sami po sebi niso nujno dolgoročna rešitev.
Njihova velika prednost je, da družini dajo čas.
In čas je po veliki življenjski spremembi zelo pomemben.
Kaj se zgodi, če ni dovolj zaščite?
Nič dramatičnega se morda ne zgodi prvi dan.
In prav zato je težava lahko tako neopazna.
Prvih nekaj tednov družina še nekako živi.
Potem začne zmanjkovati prihrankov.
Nekaj mesecev pozneje je treba zmanjšati stroške.
Potem odpadejo stvari, ki niso nujne.
Če je kredit velik, se lahko začne razmišljati o prodaji premoženja.
Če je dohodek prenizek, lahko pride do dodatnega zadolževanja.
In družina se mora poleg žalovanja spopadati še z vedno večjim finančnim pritiskom.
To je tisto, kar želimo z ustrezno finančno zaščito preprečiti.
Koliko bi vaša družina potrebovala?
Na to vprašanje ni enega odgovora.
Za eno družino je dovolj določena vsota.
Za drugo je potrebna precej višja.
Odvisno je od:
prihodkov obeh partnerjev,
preostalega kredita,
števila in starosti otrok,
prihrankov,
drugega premoženja,
mesečnih stroškov
in predvsem od tega, koliko časa bi družina potrebovala, da se finančno prilagodi novemu življenju.
Zato ni dovolj reči:
“Imamo življenjsko zavarovanje.”
Pomembnejše je:
“Ali bi bilo naše zavarovanje dovolj, če bi ga naša družina jutri zares potrebovala?”
To lahko preverite danes
Ni treba čakati.
Vzemite papir in napišite:
1. Koliko bi se zmanjšal naš družinski prihodek?
2. Katere obveznosti bi ostale?
3. Kolikšen kredit bi bilo treba še odplačevati?
4. Koliko prihrankov imamo?
5. Koliko bi potrebovali za otroke?
6. Koliko mesecev ali let bi potrebovali, da bi se družina finančno prilagodila?
In nato poglejte svojo obstoječo zaščito.
Ali številke držijo skupaj?
Morda boste ugotovili, da je vse urejeno
In to je odlična novica.
Morda imate dovolj prihrankov.
Morda je kredit ustrezno zavarovan.
Morda imate dovolj visoko življenjsko zavarovanje.
Morda bi partner brez večjih težav ohranil finančno stabilnost družine.
Potem lahko mirno nadaljujete življenje.
Toda če ugotovite, da je med tem, kar bi družina potrebovala, in tem, kar bi dejansko imela, velika razlika, je dobro, da to veste danes.
Ne takrat, ko bi bilo že prepozno.
Denar ne more nadomestiti človeka
To je treba povedati jasno.
Življenjsko zavarovanje ne more vrniti partnerja.
Ne more nadomestiti očeta ali mame.
Ne more izbrisati žalosti.
Lahko pa prepreči, da bi družina poleg čustvene izgube doživela še finančni zlom.
In to je njegov pravi namen.
Ne zavarujemo smrti.
Zavarujemo življenje tistih, ki ostanejo.
Kaj bi se finančno zgodilo vaši družini?
Če odgovora ne poznate, je zdaj pravi čas, da ga izračunate.
Ne zato, ker bi pričakovali najhujše.
Ampak zato, ker je odgovornost do družine tudi to, da poskrbimo za stvari, o katerih najraje ne razmišljamo.
Če želite, lahko skupaj naredimo preprost pregled vaše finančne zaščite.
Pogledamo vaše prihodke, kredit, prihranke, obstoječa zavarovanja in potrebe družine ter izračunamo, kakšna zaščita bi bila glede na vašo situacijo smiselna.
Brez ugibanja.
Brez nepotrebnega kompliciranja.
Najprej številke. Potem pogovor. Šele nato odločitev.
👉 Preverite, kaj bi se finančno zgodilo z vašo družino, če bi enega od partnerjev jutri ne bilo več.