»Kaj pa, če zavarovalnici ne povem, da imam bolezen?«
Vprašanje je bolj pogosto, kot si morda mislimo.
Nekdo ima visok krvni tlak, jemlje zdravila in si reče:
»Saj to ni nič posebnega.«
Drugi je imel pred leti operacijo:
»To je bilo že tako dolgo nazaj, da verjetno ni pomembno.«
Tretji je imel pregled pri specialistu, izvid pa je bil normalen:
»Če je vse v redu, tega verjetno ni treba napisati.«
In potem je tu še bolj neposredna misel:
»Če tega ne povem, bo zavarovanje cenejše.«
Prav pri tej zadnji misli se je treba ustaviti.
Pri življenjskem zavarovanju namreč ni najpomembnejše samo to, koliko boste plačevali vsak mesec. Pomembno je tudi, ali bo zavarovanje dejansko opravilo svojo nalogo, ko ga bo vaša družina najbolj potrebovala.
Zamolčanje pomembne zdravstvene okoliščine lahko povzroči zelo resne posledice.
Najprej pomembna razlika: pozabiti ni isto kot namerno zamolčati
To je pomembno razumeti.
Če človek namenoma skrije bolezen, za katero ve, da jo ima, je položaj drugačen, kot če se pri izpolnjevanju vprašalnika zmoti ali ne razume vprašanja.
Slovenski Obligacijski zakonik določa, da mora zavarovalec ob sklenitvi zavarovanja prijaviti okoliščine, ki so pomembne za oceno nevarnosti in so mu znane oziroma mu niso mogle ostati neznane. Pri namernem zamolčanju okoliščine, zaradi katere zavarovalnica pogodbe sicer ne bi sklenila, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe.
Zato ni dobro razmišljati:
»Saj me ne bodo vprašali za vse.«
Veliko bolj varno je:
»Na vprašanja bom odgovoril tako, kot jih zavarovalnica postavlja, in če česa ne razumem, bom vprašal.«
Kaj se lahko zgodi, če bolezen zamolčim?
Posledice so odvisne od okoliščin.
Ni mogoče pošteno reči:
»Če zamolčiš bolezen, zavarovalnica ne bo nikoli izplačala.«
Prav tako ni mogoče reči:
»Če je zavarovanje že sklenjeno, je vseeno, kaj si povedal.«
Obe trditvi sta preveč poenostavljeni.
Zakon razlikuje med namernim zamolčanjem in nenamerno neresnično oziroma nepopolno prijavo. Pri namernem zamolčanju lahko zavarovalnica pod določenimi pogoji zahteva razveljavitev pogodbe. Pri nenamerni nepopolni prijavi pa lahko v določenih okoliščinah odstopi od pogodbe ali predlaga zvišanje premije; če je zavarovalni primer že nastal, zakon določa tudi možnost sorazmernega zmanjšanja zavarovalnine.
To pomeni, da je odgovor precej bolj zapleten od preprostega:
»Izplačajo ali ne izplačajo.«
Najhujši trenutek je lahko takrat, ko zavarovanje najbolj potrebujete
Predstavljajte si družino.
Mož sklene življenjsko zavarovanje za 200.000 evrov.
Ima povišan krvni tlak, vendar tega pri sklepanju ne navede, čeprav ga vprašalnik po tem izrecno sprašuje.
Plačuje premijo.
Leta minevajo.
Potem nepričakovano umre.
Družina pričakuje 200.000 evrov.
Takrat pa se začne preverjanje okoliščin.
Če se ugotovi, da je bilo pri sklepanju zavarovanja pomembno zdravstveno dejstvo namenoma zamolčano, lahko nastane spor o veljavnosti pogodbe oziroma o višini izplačila.
In zdaj ni več govora o nekaj evrih višji mesečni premiji.
Govora je lahko o desettisočih ali sto tisočih evrih, ki jih je družina pričakovala.
Zato je zamolčanje bolezni ena najslabših stvari, ki jih lahko človek naredi pri sklepanju življenjskega zavarovanja.
»Ampak bolezen je bila popolnoma pod nadzorom.«
To je eden najpogostejših argumentov.
Recimo, da imate visok krvni tlak.
Jemljete zdravilo.
Redno hodite na kontrole.
Pritisk je urejen.
Počutite se dobro.
Zato se vam zdi, da bolezen ni pomembna.
Toda tukaj je treba ločiti dve stvari:
Ali je bolezen pomembna za zavarovalnico?
in
Ali je bolezen pomembna za vas?
Vi lahko menite, da ni pomembna.
Zavarovalnica pa mora sama oceniti tveganje.
Če vprašalnik sprašuje o visokem krvnem tlaku, ga navedite.
Morda bo zavarovalnica ugotovila, da je tveganje majhno.
Morda bo zahtevala dodatne podatke.
Morda bo ponudila zavarovanje pod običajnimi pogoji.
Morda bo premija nekoliko višja.
Toda odločitev mora sprejeti zavarovalnica na podlagi pravilnih podatkov.
Ni vaša naloga, da sami ocenite, katera bolezen je dovolj pomembna, da jo boste prijavili.
»Operacija je bila pred desetimi leti.«
Tudi tukaj ni pametno ugibati.
Če vprašalnik sprašuje o operacijah v določenem obdobju, odgovorite glede na to obdobje.
Če sprašuje širše, odgovorite širše.
Če ne razumete, kaj zavarovalnica želi vedeti, vprašajte.
Na primer:
»Operacijo sem imel pred devetimi leti. Ali jo moram navesti?«
To je veliko bolj varen način kot samostojna odločitev:
»To je bilo že dolgo nazaj, zato ne bom povedal.«
»Saj je specialist rekel, da je vse v redu.«
Tudi to še ne pomeni, da lahko pregled zamolčite.
Morda je bil izvid normalen.
To je seveda dobra novica.
Toda če vas vprašalnik sprašuje o specialističnih pregledih, preiskavah ali določenih zdravstvenih težavah, morate odgovoriti na vprašanje.
Zavarovalnica bo potem presodila pomen izvida.
In morda se bo izkazalo, da je bil pregled za oceno tveganja popolnoma nepomemben.
To je pravzaprav najboljši možni rezultat.
Povedali ste.
Zavarovalnica je preverila.
In ugotovila, da ni težave.
Kaj če sem nekaj zamolčal, pa se pozneje premislim?
Če po sklenitvi ugotovite, da ste dali napačen ali nepopoln podatek, ne čakajte na zavarovalni primer.
Čim prej preverite, kaj lahko storite.
Obrnite se na zavarovalnico oziroma zastopnika in pojasnite situacijo.
Zakaj?
Ker je bistvena razlika med človekom, ki je pomotoma izpustil podatek in ga želi takoj popraviti, ter človekom, ki je bolezen namenoma skril in upa, da nihče nikoli ne bo izvedel.
Pri takšnih vprašanjih je pomembno tudi, kaj piše v konkretni zavarovalni pogodbi in pogojih.
Če gre za večjo zavarovalno vsoto, je lahko smiselno pridobiti tudi pravni nasvet.
Kaj če sem vprašanje razumel drugače?
Tudi to se lahko zgodi.
Zdravstveni vprašalniki niso vedno napisani tako, da bi jih vsak človek razumel enako.
Če na primer vprašanje govori o »boleznih srca«, vi pa ste imeli neko preiskavo, pri kateri so ugotovili manjšo nepravilnost, se lahko vprašate:
»Ali to sploh spada sem?«
Ne ugibajte.
Vprašajte.
Zavarovalnemu zastopniku lahko poveste:
»Nisem prepričan, ali to spada pod vaše vprašanje. Imam ta izvid. Kaj želite, da navedem?«
S tem ne škodujete svojemu zavarovanju.
Nasprotno.
Poskrbite, da bo zdravstvena informacija pravilno predstavljena.
Kaj pa če bolezen sploh ni povezana z vzrokom smrti?
To je zelo pomembno vprašanje.
Človek lahko pomisli:
»Imel sem težave s kolenom, potem pa sem umrl zaradi srca. Kaj ima koleno s tem?«
Toda pri vprašanju zamolčanja ni mogoče vedno gledati samo na neposredno povezavo z vzrokom smrti.
Ključno je, kaj je bilo vprašano, kaj je bilo pomembno za oceno tveganja in ali je bila okoliščina namenoma zamolčana.
Zato ni dobro računati na logiko:
»Če bo vzrok smrti nekaj drugega, potem zavarovalnica ne bo mogla ničesar.«
To je preveč tvegano sklepanje.
Zavarovalnica ne more kar avtomatično razveljaviti vsakega zavarovanja
Tudi druga skrajnost ni pravilna.
Ni tako, da lahko zavarovalnica ob vsaki ugotovljeni napaki preprosto reče:
»Niste povedali vsega. Ne bomo plačali ničesar.«
Slovenski Obligacijski zakonik določa konkretne pogoje in različne posledice glede na to, ali je bila prijava namerno neresnična oziroma nepopolna ali pa je bila napaka nenamerna. Pri namernem zamolčanju lahko pod določenimi pogoji zahteva razveljavitev pogodbe; pri nenamerni nepopolnosti pa so posledice drugačne.
Obstajajo tudi okoliščine, v katerih se zavarovalnica na neresničnost oziroma nepopolnost prijave ne more sklicevati, če je za pomembno okoliščino ob sklenitvi vedela oziroma ji ni mogla ostati neznana in ni uporabila pravic, ki ji jih daje zakon.
Zato je pri konkretnem sporu pomembno pogledati dejstva, vprašalnik, pogodbo, pogoje in okoliščine sklepanja zavarovanja.
Kaj pravi zakon o namernem zamolčanju?
To je vredno poznati.
Po 932. členu Obligacijskega zakonika lahko zavarovalnica, če je zavarovalec namenoma neresnično prijavil ali namenoma zamolčal pomembno okoliščino, zaradi katere pogodbe ob poznavanju resničnega stanja ne bi sklenila, zahteva razveljavitev pogodbe. Zakon določa tudi rok, v katerem mora zavarovalnica po tem, ko izve za zamolčanje, uveljaviti to pravico.
To ni majhna formalnost.
Zato je pomembno razumeti, da podpis zdravstvenega vprašalnika ni samo administracija.
Ko podpišete izjavo, da so podatki pravilni, s tem prevzemate odgovornost za resničnost svojih odgovorov.
Kaj če sem želel samo cenejše zavarovanje?
To je še posebej nevarna logika.
Recimo, da bi zaradi zdravstvenega stanja zavarovalnica določila nekoliko višjo premijo.
Človek si reče:
»Če tega ne povem, bom plačeval 20 ali 30 evrov manj na mesec.«
Na leto je to nekaj sto evrov.
V desetih letih lahko nekaj tisoč evrov.
Toda v zameno tvegate, da bo pri zavarovalnem primeru nastala težava pri izplačilu bistveno večjega zneska.
To je zelo slab posel.
Pri življenjskem zavarovanju ni smiselno varčevati pri premiji tako, da zmanjšate zanesljivost samega zavarovanja.
Kaj pa če zavarovalnica zaradi bolezni zavarovanja ne bi sklenila?
To je bistvo problema.
Če bi zavarovalnica ob poznavanju dejanskega zdravstvenega stanja rekla:
»Takšnega tveganja ne prevzamemo,«
potem je namerno prikrivanje bolezni v bistvu poskus, da bi zavarovalnica sprejela tveganje, ki ga sicer ne bi.
Ravno zato zakon pri namernem zamolčanju pomembne okoliščine predvideva možnost razveljavitve pogodbe.
Če pa bi zavarovalnica kljub pravilno prijavljenemu zdravstvenemu stanju zavarovanje sprejela, je situacija seveda drugačna.
Zato je najboljša pot vedno:
Naj zavarovalnica sama odloči, ali vas želi zavarovati in pod kakšnimi pogoji.
Kaj če zaradi bolezni dobim višjo premijo?
Tudi to je lahko neprijetno.
Toda višja premija je lahko še vedno veliko boljša možnost kot prikrivanje bolezni.
Zavarovalnica lahko po zdravstveni oceni:
- sprejme tveganje pod običajnimi pogoji,
- določi višjo premijo,
- zahteva dodatno zdravstveno dokumentacijo,
- zahteva zdravniški pregled,
- določi določene omejitve oziroma izključitve,
- ali v določenih primerih zavarovanja ne sprejme.
To je odvisno od konkretnega produkta in ocene tveganja.
Zavarovalnica Sava na primer pri riziko življenjskem zavarovanju izrecno navaja, da se ob sklenitvi preverja zdravstveno stanje in da morajo biti odgovori na vprašanja natančni in verodostojni.
Ena pomembna novost: preboleli rak in določene druge bolezni
Pri tej temi je treba poznati tudi novejšo slovensko ureditev.
Od leta 2025 se uporablja Zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov (ZPEDZKP).
Zakon ureja pravico do pozabe pri osebah, ki so prebolele raka oziroma v zakonsko določenih primerih prebolele hepatitis C ali okužbo s HIV, pri sklepanju določenih življenjskih in kreditnih zavarovanj pod enakimi pogoji.
To pomeni, da pri določenih zdravstvenih zgodovinah ni dovolj poznati samo splošno pravilo »povej vse«.
Treba je poznati tudi konkretna pravila, ki veljajo za določeno bolezen, obdobje in vrsto zavarovanja.
Zato je pri zahtevnejšem zdravstvenem primeru smiselno preveriti aktualne pogoje in zakonodajo.
Kaj je torej pametno narediti?
Če sklepate življenjsko zavarovanje, naredite nekaj zelo preprostega.
1. Preberite vsako vprašanje
Ne odgovarjajte na pamet.
2. Ne odločajte sami, kaj je pomembno
Če vprašanje zajema bolezen, jo navedite.
3. Če ne razumete vprašanja, vprašajte
Ni sramota reči:
»Ne razumem, kaj točno me sprašujete.«
4. Pripravite si seznam zdravil
Če jih jemljete več, si jih zapišite.
5. Preverite pomembnejše diagnoze in operacije
Predvsem če se jih ne spomnite natančno.
6. Ne skrivajte bolezni zato, da bi bila premija nižja
To je ena najslabših poti.
7. Če ugotovite napako po sklenitvi, ne čakajte
Vprašajte zavarovalnico, kako jo lahko uredite.
In še nekaj zelo pomembnega
Če vam zavarovalni zastopnik reče:
»Tega pa raje ne napišite, ker bo drugače zavarovanje dražje.«
bodite zelo previdni.
Zastopnik vam lahko pomaga razumeti vprašanja in postopek.
Ne bi pa smel spodbujati k temu, da bi zavarovalnici namenoma prikrili pomembno okoliščino.
Navsezadnje je na koncu lahko največja škoda vaša.
Vi ste tisti, čigar družina bo pričakovala izplačilo.
Življenjsko zavarovanje ni prostor za skrivanje
Pri življenjskem zavarovanju ljudje včasih razmišljajo, kako bi dobili čim nižjo premijo.
To je razumljivo.
Toda pri tej vrsti zavarovanja je pomembnejše vprašanje:
Ali bo zavarovanje veljalo takrat, ko ga bomo potrebovali?
Zato je bolje imeti nekoliko dražje, vendar pravilno sklenjeno zavarovanje, kot poceni zavarovanje, pri katerem je zdravstvena slika namenoma prikrita.
Če imate bolezen, jo povejte.
Če ne veste, ali jo morate navesti, vprašajte.
Če ne razumete vprašanja, ga razjasnite.
Če imate zapleteno zdravstveno zgodovino, se pred podpisom prepričajte, da so podatki pravilno navedeni.
Naj zavarovalnica odloči, koliko je vaše zdravstveno stanje vredno z vidika tveganja. Ne odločajte tega namesto nje.
Se bojite, da bi zaradi zdravstvenega stanja dobili slabše pogoje?
Ne ugibajte in predvsem ne skrivajte bolezni samo zato, da bi bila ponudba videti ugodnejša.
Pridobite konkretno ponudbo in zavarovalnemu zastopniku odkrito povejte svoje zdravstveno stanje. Tako boste izvedeli, ali je potreben dodatni pregled, kakšni so pogoji zavarovanja in ali se zaradi zdravstvenega tveganja spremeni premija.
Če je zdravstvena zgodovina bolj zapletena, je smiselno primerjati tudi več ponudb.
Pri življenjskem zavarovanju je najcenejša polica tista, ki vam v resnici nič ne pomaga. Prava vrednost zavarovanja se pokaže šele takrat, ko ga družina potrebuje.