Toča ne pride vedno kot popolna katastrofa.

Včasih udari po celotnem nasadu in v nekaj minutah uniči skoraj vse.

Drugič je zgodba precej drugačna.

Toča zajame samo del njive.
V sadovnjaku poškoduje določene vrste.
V vinogradu prizadene en del vinogradniške površine.
Nekateri plodovi so uničeni, drugi poškodovani, tretji pa ostanejo nepoškodovani.

In takrat se kmet pogosto vpraša:

»Kaj pa zdaj? Ali bom pri delni škodi sploh dobil kaj izplačano?«

Kratek odgovor je:

lahko da.

Toda višina morebitnega izplačila ni odvisna samo od tega, koliko pridelka je poškodovanega. Pomembni so pogoji konkretnega zavarovanja, zavarovalna vsota, način ugotavljanja škode in dogovorjena franšiza.

Zato je dobro vedeti, kako stvari v praksi delujejo.

Toča ne uniči vedno vsega

Predstavljajte si sadovnjak tik pred obiranjem.

Kmet je več mesecev vlagal v nasad. Drevesa so polna sadja. Pridelek je obetaven.

Potem pride močna nevihta.

Toča pada deset minut.

Ko se vreme umiri, kmet vidi, da ni vse uničeno.

Na enem delu sadovnjaka je škoda velika. Drugje manjša. Nekateri plodovi so popolnoma uničeni, na drugih so vidne poškodbe, del pridelka pa je ostal nepoškodovan.

Kmet torej ni izgubil celotnega pridelka.

Je pa izgubil del njegove vrednosti.

In prav to je pomembno pri zavarovanju.

Delna škoda je lahko še vedno pomembna škoda

Za zavarovalnico ni pomembno samo vprašanje:

»Ali je pridelek popolnoma uničen?«

Pomembno je, kolikšna škoda je nastala na zavarovanem pridelku in kako se po zavarovalnih pogojih ta škoda obračuna.

Pri zavarovanju posevkov in plodov je lahko zavarovan pričakovani letni pridelek. Konkretna zavarovalna vsota in način obračuna sta določena ob sklenitvi zavarovanja.

To pomeni, da tudi 100-odstotna škoda ni edini primer, zaradi katerega obstaja zavarovanje.

Če je pridelek zaradi toče zmanjšan, je lahko predmet obravnave tudi delna škoda, če so izpolnjeni pogoji konkretne police.

Poglejmo preprost primer

Recimo, da je zavarovalna vsota za določen pridelek 10.000 €.

Toča povzroči škodo, zaradi katere je pridelek zmanjšan.

Če bi bila po pogojih zavarovanja ugotovljena 50-odstotna škoda, je to pomemben podatek za izračun morebitne zavarovalnine.

Toda tu ne moremo preprosto reči:

50 % škode = 5.000 € izplačila.

Zakaj?

Ker je treba upoštevati konkretne pogoje zavarovanja, način izračuna, zavarovalno vsoto, morebitno jamstvo in franšizo.

Pri enem zavarovanju je lahko izračun drugačen kot pri drugem.

Zato je pri kmetijskem zavarovanju zelo pomembno, da poznate svojo polico.

Kaj pa če je škoda samo 20 %?

To je eno najpogostejših vprašanj.

Kmet pogleda pridelek in oceni:

»Morda je poškodovanih samo 20 odstotkov.«

Ali bo dobil izplačilo?

Tega ni mogoče določiti samo na podlagi številke 20 %.

Najprej je treba ugotoviti dejanski obseg škode po postopku, ki ga določa zavarovanje.

Nato se upošteva franšiza oziroma soudeležba pri škodi ter druga pravila konkretne police.

Zato ni dobro iskati univerzalnega pravila:

»Pod 20 % ni nič.«

ali:

»Nad 20 % dobiš izplačilo.«

Takšna pravila ne veljajo avtomatično za vsa zavarovanja.

Zakaj je franšiza tako pomembna?

Franšiza je eden ključnih podatkov, ki ga mora kmet poznati že ob sklenitvi zavarovanja.

Preprosto povedano pomeni, da pri škodi del tveganja ostane na strani zavarovanca.

Pri zavarovanjih posevkov, nasadov in plodov, ki so upravičena do državnega sofinanciranja, mora biti zavarovalno kritje zasnovano z odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote po posamezni zavarovani površini. Država odkupa odbitne franšize, manjše ali enake 15 %, ne sofinancira.

To pa ne pomeni, da je 15 % univerzalni prag za vse mogoče police in vse načine obračuna škode.

Gre za pomemben pogoj pri državnem sofinanciranju.

Kako se konkretna škoda obračuna, je treba preveriti v zavarovalnih pogojih.

Škoda ni vedno enaka na celotni površini

To je pri toči zelo pomembno.

Toča lahko dobesedno »potuje« čez kmetijo.

En del parcele lahko močno poškoduje, nekaj sto metrov stran pa je škoda bistveno manjša.

V sadovnjaku je lahko podobno.

Ena vrsta dreves je lahko močno prizadeta, druga manj.

Zato je pri oceni škode pomembno dejansko stanje na zavarovani površini in način ocenjevanja, ki ga določa zavarovanje.

Kmet sam lahko približno oceni škodo.

Toda končni obračun se opravi po pravilih zavarovanja in na podlagi ugotovitev pri obravnavi škode.

Pri sadju ni pomembna samo količina

To je še posebej pomembno pri sadjarstvu.

Predstavljajte si, da toča ne uniči jabolk.

Plodovi ostanejo na drevesu, vendar so poškodovani.

Na prvi pogled je pridelek še vedno tam.

Toda vprašanje je:

Ali je takšno sadje še enako vredno?

Če je zaradi poškodb slabše kakovosti, se lahko spremeni njegova uporabnost oziroma tržna vrednost.

Zato pri kmetijskih zavarovanjih ni dovolj gledati samo, koliko rastlin ali plodov fizično ostane.

Pomemben je način, kako konkretno zavarovanje opredeljuje in ugotavlja škodo.

Podobno je pri grozdju

Vinogradnik lahko po toči vidi, da je del grozdja še vedno na trtah.

Toda to še ne pomeni, da škode ni.

Poškodovani so lahko grozdi, mladice ali drugi deli rastline.

Posledice so lahko različne glede na čas, v katerem pride toča, in obseg poškodb.

Zato je pomembno, da škodo prijavite in dokumentirate skladno z navodili zavarovalnice.

Kaj mora kmet narediti po toči?

Prva stvar je seveda varnost.

Ko je nevarnost mimo in je mogoče varno pregledati stanje, je smiselno škodo dokumentirati.

Fotografirajte:

poškodovane rastline,
poškodovane plodove,
dele površine, kjer je škoda največja,
širši pogled na poškodovano območje,
in po možnosti tudi različne stopnje poškodb.

Nato škodo prijavite zavarovalnici v skladu s pogoji in navodili.

Pomembno je tudi, da pred večjimi posegi v poškodovani pridelek preverite, ali zavarovalnica potrebuje ogled ali drugačno dokumentacijo.

Ne hitite z odstranjevanjem posledic, če bi s tem lahko otežili ugotavljanje škode.

Ne ocenjujte škode sami dokončno

Kmet, ki vsak dan dela na svoji zemlji, seveda najbolje pozna svoj pridelek.

Lahko zelo hitro vidi, da je nekaj narobe.

Toda ocena:

»To je 40-odstotna škoda.«

je še vedno samo začetna ocena.

Pri zavarovanju je pomembno, kako se škoda ugotavlja po konkretnih pogojih.

Zato je najbolje, da se po škodnem dogodku držite postopka, ki ga predvideva zavarovalnica.

Kaj pa če je polovica pridelka ostala?

To je pravzaprav zelo dober primer za razumevanje zavarovanja.

Če je polovica pridelka ostala, to ne pomeni, da je škoda nič.

Pomeni, da je škoda delna.

Pri enem od javno objavljenih primerov zavarovanja posevkov Triglav prikazuje prav takšen primer: pri pšenici z zavarovalno vsoto 1.250 € na hektar in izbranim 92-odstotnim jamstvom je ob polovičnem pridelku zaradi toče navedena zavarovalnina 525 €, medtem ko je pri popolnem uničenju navedena zavarovalnina 1.150 €. Pri vinogradu v njihovem primeru je pri polovičnem pridelku navedena zavarovalnina 1.995 €, pri popolnem uničenju pa 4.845 €.

To lepo pokaže eno pomembno stvar:

pri nekaterih zavarovanjih delna škoda pomeni tudi delno izplačilo.

Vendar konkretnih številk iz enega produkta ni mogoče prenesti na vse zavarovalne police.

Zakaj kmet včasih pričakuje večje izplačilo, kot ga dejansko dobi?

Pogosto zato, ker gleda samo na škodo.

Recimo:

»Polovica pridelka je uničena, zato pričakujem polovico vrednosti.«

Toda pri izračunu so lahko pomembni:

zavarovalna vsota,
dogovorjeno jamstvo,
franšiza,
način ugotavljanja škode,
vrsta kulture,
določila zavarovalnih pogojev.

Zato je treba zavarovanje razumeti preden pride do škode, ne šele po njej.

Še ena pomembna stvar: kaj sploh imate zavarovano?

Če je zavarovana samo določena površina, ni mogoče samodejno pričakovati izplačila za drugo parcelo.

Če je zavarovana določena kultura, ni samoumevno, da so vključene vse druge kulture.

Če je zavarovana samo določena nevarnost, niso avtomatično vključene vse vremenske nevarnosti.

Pri državnem sofinanciranju so med upravičenimi nevarnostmi za posevke, nasade in plodove trenutno navedene toča, požar, udar strele, pozeba, poplava ter viharni veter in vihar, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji.

Zato je treba vedeti, kaj piše na vaši polici, ne kaj ste mislili, da ste zavarovali.

Delna škoda je lahko za kmeta zelo resna

Morda se sliši:

»Saj ni vse uničeno.«

Toda kmet gleda drugače.

Če je pridelek zaradi toče manjši za 30 %, so bili stroški proizvodnje še vedno skoraj v celoti nastali.

Kmet je:

pripravil zemljo,
posejal ali posadil,
gnojil,
škropil,
porabil gorivo,
uporabljal stroje,
vložil svoje delo.

Stroški niso zaradi toče izginili.

Prihodek pa se lahko zmanjša.

Zato lahko tudi delna škoda pomeni precejšen finančni udarec.

Prav zmanjšanje dohodkovnega tveganja je eden od razlogov, zaradi katerih država spodbuja zavarovanje kmetijske proizvodnje.

Zato je pomembno vprašanje: koliko bi izgubili?

Ko razmišljate o zavarovanju, si ne zastavite samo vprašanja:

»Ali lahko toča uniči ves pridelek?«

Vprašajte se:

»Kaj bi za mojo kmetijo pomenilo, če bi zaradi toče izgubil 20, 30, 50 ali 70 % pridelka?«

Če bi takšna izguba pomenila resne težave pri nadaljevanju proizvodnje, je smiselno preveriti možnosti zavarovanja.

Ne zato, ker bo toča zagotovo prišla.

Ampak zato, ker ne veste, koliko bo vzela, če pride.

Najbolj pomembno je, da svojo polico razumete

Pred sezono preverite:

Kaj je zavarovano?

Katera površina je vključena?

Kakšna je zavarovalna vsota?

Kakšna je franšiza?

Kako se ugotavlja delna škoda?

Kako se določi izplačilo?

Kakšen je postopek prijave škode?

Če poznate odgovore, vas bo morebitna toča vsaj finančno manj presenetila.

Kaj pa, če želite preveriti svojo situacijo?

Ni treba čakati na neurje, da ugotovite, kako bi delovala vaša zavarovalna polica.

Če že imate zavarovanje, lahko preverite, kaj dejansko krije.

Če ga še nimate, lahko preverite možnosti za svojo kmetijo.

Pošljite nam podatke o svojem pridelku in površinah.

Pogledali bomo, kakšna zaščita je na voljo, kakšna je zavarovalna vsota, kako se obravnava delna škoda in kaj bi lahko pomenilo izplačilo v primeru toče.

👉 Pošljite povpraševanje in preverite, kako bi bila škoda zaradi toče obravnavana na vaši kmetiji.

Ker pri toči ni najpomembnejše vprašanje, ali bo uničila vse.

Pomembno je vedeti, kaj se zgodi, če uniči samo del.