»Jaz nisem nič kriv.«

To je lahko prvi stavek, ki ga slišite po prometni nesreči. Vi pa menite, da je za nesrečo odgovoren drugi voznik.

Kaj zdaj?

Največja napaka bi bila, da bi se na kraju nesreče začeli prepirati in poskušali drugega voznika prisiliti, da prizna krivdo.

Ni vaša naloga, da ga prepričate. Vaša naloga je, da čim bolje dokumentirate, kaj se je zgodilo.

O odgovornosti se bo nato odločalo na podlagi okoliščin, dokazov in razpoložljive dokumentacije.

Najprej ostanite mirni

Po prometni nesreči so čustva razumljivo močna. Še posebej, če ste prepričani, da je drugi voznik povzročil nesrečo.

Toda stavek »Priznaj, da si kriv!« vam pri reševanju škode ne bo veliko pomagal.

Če drugi voznik krivde ne priznava, se z njim ne prepirajte.

Pogovor naj ostane čim bolj miren in stvaren.

Namesto dokazovanja krivde se osredotočite na vprašanje:

Kaj se je dejansko zgodilo?

Ne priznavajte krivde samo zato, da bi bil mir

Velja tudi obratno.

Če drugi voznik začne pritiskati na vas, da ste vi povzročili nesrečo, ne priznajte krivde samo zato, da bi se izognili konfliktu.

Na kraju nesreče ni treba sprejeti dokončne odločitve o odgovornosti.

Povejte dejstva, izmenjajte podatke in poskrbite za ustrezno dokumentacijo.

Fotografirajte kraj nesreče

Ko se voznika ne strinjata glede poteka nesreče, postanejo dokazi še pomembnejši.

Če je varno, fotografirajte:

• položaj vozil,
• poškodbe na vozilih,
• registrske tablice,
• prometne znake,
• semaforje,
• talne označbe,
• križišče oziroma cesto,
• morebitne sledi zaviranja,
• razbitine in druge sledi nesreče.

Naredite tudi nekaj fotografij širše okolice.

Fotografija poškodovanega odbijača sama po sebi pogosto ne pove dovolj. Fotografija celotnega križišča in položaja vozil pa lahko pokaže precej več.

Zapišite si, kaj se je zgodilo

Spomin po stresnem dogodku ni vedno zanesljiv.

Zato si čim prej zapišite:

• približen čas nesreče,
• smer vožnje,
• položaj vašega vozila,
• položaj drugega vozila,
• kaj ste videli tik pred trkom,
• kako je prišlo do trčenja,
• kakšne so bile razmere na cesti.

Ne poskušajte pisati pravne razlage.

Zapišite dejstva, ki ste jih sami videli in doživeli.

Poiščite očividce

Če je kdo videl nesrečo, ga prosite za kontaktne podatke.

Očividec je lahko zelo pomemben, kadar si udeleženca nesrečo razlagata vsak po svoje.

Če vam nekdo pove, da je videl nesrečo, si zapišite njegovo ime in kontakt.

Ne pričakujte, da si bo čez nekaj dni še vedno mogoče brez težav zapomniti, kdo je stal ob cesti in kaj je videl.

Izpolnite evropsko poročilo – vendar pravilno

Če gre za manjšo prometno nesrečo brez poškodovanih in so izpolnjeni pogoji za sporazumno izpolnitev evropskega poročila, ga izpolnita oba udeleženca.

Toda pomembno:

evropskega poročila ne izpolnjujte tako, da bi vanj zapisali nekaj, s čimer se ne strinjate.

Če drugi voznik ne priznava odgovornosti, to še ne pomeni, da morate v poročilu sprejeti njegovo razlago dogodka.

Podatke vpišite natančno in skico narišite tako, kot se je po vašem vedenju nesreča dejansko zgodila.

Pred podpisom preverite vsebino.

Kaj če drugi voznik noče podpisati evropskega poročila?

Tudi v tem primeru ostanite mirni.

Če noče sodelovati, zberite njegove podatke, če je to mogoče, fotografirajte dogajanje in pridobite podatke prič.

Če drugi voznik noče posredovati podatkov, želi odpeljati s kraja, se vede agresivno ali so okoliščine nesreče sporne oziroma resnejše, je treba ustrezno vključiti policijo.

Ne poskušajte ga zadrževati na silo.

Kdaj poklicati policijo?

Policijo je posebej pomembno vključiti pri okoliščinah, kjer je potrebna uradna obravnava prometne nesreče – na primer pri poškodbah, večji oziroma nevarni nesreči ali kadar med udeleženci obstaja resen spor glede okoliščin.

Prav tako je pomembno ukrepati, če drugi voznik noče sodelovati, odklanja posredovanje podatkov ali obstaja sum, da je pod vplivom alkohola ali drugih snovi.

Če niste prepričani, kako ravnati v konkretni situaciji, je bolje pravočasno poiskati pomoč pristojnih služb, kot pa pozneje ugotavljati, da pomembnega koraka niste naredili.

Kaj če drugi voznik policiji pove drugačno zgodbo?

To se lahko zgodi.

Tudi zato je pomembno, da ne ostanete samo pri svoji besedi proti njegovi.

Fotografije, videoposnetki, izjave prič, položaj vozil, poškodbe in druga dokumentacija lahko pomagajo pri ugotavljanju dejanskega poteka nesreče.

Zato velja preprosto pravilo:

Manj prepričevanja, več dokazov.

Kaj pa prijava škode zavarovalnici?

Ko je nesreča dokumentirana, škodo prijavite zavarovalnici in ji posredujte razpoložljivo dokumentacijo.

Priložite oziroma posredujte:

• evropsko poročilo, če je bilo izpolnjeno,
• fotografije,
• podatke o drugem vozniku,
• podatke o vozilu,
• podatke prič,
• policijski zapisnik oziroma druge dokumente, če obstajajo.

Zavarovalnici čim bolj natančno opišite, kaj se je zgodilo.

Ne olepšujte in ne ugibajte.

Če nečesa ne veste, povejte, da ne veste.

Ali mora drugi voznik priznati krivdo, da dobim povrnjeno škodo?

Ne.

To je zelo pomembno razumeti.

Drugi voznik lahko na kraju nesreče trdi, da ni kriv. To samo po sebi še ne pomeni, da boste ostali brez povračila škode.

Odgovornost se lahko ugotavlja na podlagi različnih dokazov in okoliščin.

Zato priznanje drugega voznika ni edini dokaz, ki obstaja.

Kaj če je bila nesreča moja krivda?

Tudi takrat ni smiselno lagati ali spreminjati dejstev.

Če ste povzročili nesrečo, je najbolje, da okoliščine opišete resnično in sodelujete v postopku.

Pri tem je pomembno tudi, katera avtomobilska zavarovanja imate sklenjena.

AO krije odgovornost za škodo, ki jo s svojim vozilom povzročite drugim. Za škodo na vašem vozilu pa je pomembno, ali imate sklenjeno kasko oziroma katero od drugih ustreznih kritij.

Zato se lahko tudi po nesreči splača preveriti, kaj dejansko vsebuje vaša zavarovalna pogodba.

Največja napaka je prepiranje

Ko drugi voznik ne prizna krivde, je zelo človeško, da mu želite dokazati, da se moti.

Toda na cesti tega ne boste rešili.

Lahko se prepirata deset minut, pa bosta na koncu še vedno vsak pri svojem.

Veliko bolj koristno je, da ta čas porabite za:

fotografije, podatke, priče, zapis dejstev in ustrezno dokumentacijo.

To je tisto, kar lahko pozneje pomaga pri ugotavljanju odgovornosti.

Kaj storiti v nekaj korakih?

Če drugi voznik po nesreči ne prizna krivde, ravnajte po naslednjem vrstnem redu:

1. Ostanite mirni.

2. Poskrbite za varnost in preverite poškodbe.

3. Ne priznavajte in ne zahtevajte priznanja krivde na silo.

4. Fotografirajte kraj, položaj vozil in poškodbe.

5. Zabeležite podatke drugega voznika.

6. Poiščite očividce in njihove kontakte.

7. Če je primerno, izpolnite evropsko poročilo.

8. Če so okoliščine sporne ali resnejše, vključite policijo.

9. Škodo prijavite zavarovalnici.

10. Shranite vso dokumentacijo in fotografije.

Zapomnite si

Pri prometni nesreči vam ni treba zmagati v prepiru z drugim voznikom.

Potrebujete dokaze.

Če drugi voznik noče priznati krivde, to še ni konec postopka. Pomembno je, da ste vi svoje ravnanje opravili pravilno in da ste zbrali čim več podatkov o tem, kaj se je dejansko zgodilo.

Na kraju nesreče ne iščite priznanja. Iščite dejstva.