Kaj vse lahko zavarujem pri posevkih?

by

Ko posejete njivo, ste svoje delo že vložili v pridelek, čeprav ga boste pobirali šele čez nekaj mesecev.

Semena, gnojilo, zaščitna sredstva, gorivo, strojne ure, delo in predvsem vaš čas. Potem pa lahko pride nekaj, česar ne morete preprečiti – toča, pozeba, suša, poplava, neurje ali druga naravna nevarnost – in v nekaj minutah uniči pridelek, za katerega ste delali več mesecev.

Zato se pri zavarovanju posevkov ne postavlja samo vprašanje:

»Ali lahko zavarujem svojo njivo?«

Bolj pomembno vprašanje je:

»Kaj lahko pri svojem pridelku sploh zavarujem in pred čim?«

Zavarujete lahko različne vrste posevkov

Zavarovanje je mogoče prilagoditi različnim vrstam kmetijske proizvodnje. Med posevki, ki se lahko pojavljajo v zavarovanjih, so na primer:

  • žita,
  • koruza,
  • oljnice,
  • sladkorna pesa,
  • krompir,
  • zelenjava,
  • industrijske rastline,
  • travinje in druge kmetijske kulture.

Možnosti zavarovanja niso pri vseh kulturah enake. Odvisne so od vrste posevka, območja, načina pridelave, obsega proizvodnje in ponudbe zavarovalnice.

Zato ni dobro gledati samo na vprašanje, koliko stane zavarovanje hektarja, ampak predvsem, kaj zavarovanje v primeru škode dejansko krije.

Toča – nevarnost, ki jo kmetje dobro poznajo

Toča je ena izmed najbolj očitnih nevarnosti za posevke.

Lahko pride v nekaj minutah in poškoduje rastline ravno v času, ko se zdi, da je pridelek skoraj varen.

Pri nekaterih kulturah poškodbe pomenijo manjši pridelek, pri drugih pa lahko povzročijo tako veliko škodo, da je ekonomski rezultat pridelave popolnoma drugačen od načrtovanega.

Zavarovanje pred točo lahko zato predstavlja pomembno zaščito predvsem pri kulturah, kjer je vrednost pridelka na hektar višja.

Toda tudi pri toči ni dovolj vedeti samo, da je »toča zavarovana«.

Pomembno je razumeti:

Kaj se šteje za škodo? Kako se škoda ugotavlja? Kolikšen delež škode mora nastati? Kako se določi zavarovalnina?

To so vprašanja, ki jih je bolje razjasniti pred škodnim dogodkom.

Pozeba – nekaj stopinj lahko pomeni veliko izgubo

Pozeba je še posebej problematična pri določenih kulturah in v občutljivih razvojnih fazah.

Ko temperature padejo pod kritično mejo, lahko pride do poškodb rastlin oziroma njihovih delov. Posledice pa se lahko pokažejo šele kasneje.

Pri zavarovanju je zato pomembno preveriti, ali je pozeba vključena v kritje za konkretno kulturo in pod kakšnimi pogoji.

Ni vsaka pozeba avtomatično enako obravnavana.

Suša – ko vode preprosto ni dovolj

Suša je za kmetijstvo posebna nevarnost.

Rastlina lahko ostane na njivi, vendar zaradi pomanjkanja vode ne doseže pričakovanega pridelka.

Pri tem je pomembna razlika med:

»pridelek je uničen«

in

»pridelek je bistveno manjši od pričakovanega«.

Pri zavarovanju posevkov je zato treba preveriti, ali in pod kakšnimi pogoji je mogoče zavarovati tudi izgubo pridelka zaradi suše.

To je področje, kjer so pogoji zavarovanja še posebej pomembni. Ni dovolj, da na ponudbi piše samo ime nevarnosti.

Poplava in meteorne vode

Močno deževje lahko povzroči poplavljanje njiv, odnašanje zemlje ali druge poškodbe posevkov.

Včasih je težava kratkotrajna, vendar lahko pridelek kljub temu utrpi veliko škodo.

Pri takšnih nevarnostih je pomembno preveriti, kaj zavarovalnica šteje kot zavarovan dogodek in kako so določene meje oziroma pogoji kritja.

Vihar in neurje

Močan veter lahko poškoduje rastline, predvsem pri višjih posevkih.

Neurje pa pogosto ne pride samo z vetrom. Spremljajo ga lahko močne padavine, toča in drugi vremenski pojavi.

Zato je pomembno, da zavarovanje razumete kot celoto.

Če je ena nevarnost vključena, to še ne pomeni, da so vključene tudi vse druge posledice istega neurja.

Kaj pa če pride do več različnih nevarnosti?

To je eno od vprašanj, na katero se pogosto pozabi.

Predstavljajte si, da posevek najprej poškoduje suša, nato pa ga prizadene še toča.

Ali pa pozeba zmanjša pričakovani pridelek, kasneje pa pride še neurje.

V takšnih primerih je pomembno vedeti, kako zavarovalna pogodba obravnava več škodnih dogodkov oziroma kombinacijo različnih nevarnosti.

Zato je pri sklepanju zavarovanja pomembno gledati širše od posamezne kljukice na seznamu nevarnosti.

Ne zavarujete samo njive – zavarujete rezultat svojega dela

To je morda najpomembnejše.

Ko gledate njivo, vidite posevek.

Ko gledate kot kmet, vidite:

  • stroške semena,
  • gnojilo,
  • gorivo,
  • delo,
  • uporabo strojev,
  • najem zemljišča, če ga plačujete,
  • druge stroške pridelave,
  • in pričakovani prihodek od pridelka.

Zato škoda na posevku ni samo škoda na rastlinah.

Je lahko tudi izguba pričakovanega prihodka.

Če imate več hektarjev in je od pridelka odvisen pomemben del vašega letnega prihodka, lahko že ena večja vremenska škoda močno vpliva na celotno gospodarstvo.

Koliko posevkov zavarovati?

Tudi tukaj ni enega odgovora za vse.

Nekdo ima nekaj hektarjev in prideluje predvsem za lastne potrebe. Drug kmet ima veliko proizvodnjo, več kultur in od prodaje pridelka živi.

Pri slednjem je lahko vprašanje zavarovanja bistveno pomembnejše.

Smiselno je pogledati:

Kolikšna je vrednost mojega pričakovanega pridelka?

Nato:

Koliko bi me finančno prizadela 30-, 50- ali 100-odstotna škoda?

In šele nato:

Katero zavarovanje mi daje smiselno zaščito glede na strošek premije?

Najcenejše zavarovanje ni vedno najboljše

Pri zavarovanju posevkov je lahko mamljivo izbrati najcenejšo možnost.

Toda nizka premija lahko pomeni tudi manjši obseg kritja, višjo odbitno franšizo, nižjo zavarovalno vsoto ali strožje pogoje.

Zato je bolje primerjati:

premijo ↔ obseg kritja ↔ zavarovalno vsoto ↔ lastno tveganje.

Šele tako dobite pravo sliko.

Preden zavarujete posevek, preverite predvsem to

Pred podpisom zavarovanja je dobro preveriti:

  1. Katere kulture lahko zavarujete?
  2. Katere nevarnosti so vključene?
  3. Ali lahko izberete posamezne nevarnosti ali kombinacijo kritij?
  4. Kakšna je zavarovalna vsota?
  5. Kakšna je franšiza oziroma vaša lastna udeležba pri škodi?
  6. Kdaj začne in kdaj preneha veljati zavarovanje?
  7. Kako se ugotavlja višina škode?
  8. Ali obstajajo posebni pogoji glede vrste posevka, območja ali načina pridelave?
  9. Kakšni so roki za prijavo škode?
  10. Kaj zavarovanje izrecno izključuje?

Prav zadnje vprašanje je pogosto najbolj pomembno.

Ker je lahko razlika med:

»to je zavarovano«

in

»to je zavarovano, vendar samo pod določenimi pogoji«

zelo velika.

Vsaka njiva ima svojo zgodbo

Kmetija z desetimi hektarji koruze ni enaka kmetiji z desetimi hektarji različnih kultur.

Tudi dve njivi v isti občini nista nujno izpostavljeni enakemu tveganju.

Na eni lokaciji je večja nevarnost toče. Na drugi je problem suša. Nekje so pogostejše spomladanske pozebe, drugje lahko več težav povzroči voda.

Zato je dobro pri zavarovanju izhajati iz svoje proizvodnje in svojega tveganja, ne samo iz splošne ponudbe.

Preden vreme odloči namesto vas

Vremena ne moremo nadzorovati.

Lahko pa se odločimo, koliko tveganja bomo prevzeli sami in koliko ga bomo prenesli na zavarovalnico.

Če bi vas večja škoda na posevkih finančno resno prizadela, je vredno preveriti možnosti zavarovanja še pred začetkom oziroma v času, ko je to za konkretni posevek mogoče urediti.

Ne čakajte na prvo točo, sušo ali pozebo, da bi se začeli spraševati, kaj bi bilo mogoče zavarovati.

Dobro zavarovanje se ureja takrat, ko je pridelek še varen – ne takrat, ko je škoda že nastala.

Želite preveriti, kako lahko zaščitite svoje posevke?

Če niste prepričani, katere nevarnosti je smiselno zavarovati pri vaših kulturah, ni treba ugibati.

Pošljite nam povpraševanje.

Skupaj lahko pogledamo, katere posevke pridelujete, katerim nevarnostim so izpostavljeni in kakšne možnosti zavarovanja so za vas smiselne.

👉 Izpolnite kontaktni obrazec in se pozanimajte o možnostih zavarovanja svojih posevkov.