Ko podjetje kupi nov delovni stroj, je stvar na prvi pogled preprosta.

Na računu piše 120.000 evrov.

To je bila cena stroja.

Toda nekaj let pozneje, ko želi podjetje stroj zavarovati, prodati, kupiti drugega ali uveljavljati škodo, se pojavi veliko težje vprašanje:

Koliko je ta stroj danes vreden?

Odgovor ni vedno enak njegovi nabavni ceni.

Stroj je lahko star deset let, vendar še vedno odlično deluje. Lahko je skoraj v celoti amortiziran, a je za podjetje še vedno izjemno pomemben. Lahko pa je videti lepo ohranjen, vendar je zaradi tehnološke zastarelosti njegova tržna vrednost precej nižja.

Pri zavarovanju je zato zelo pomembno razumeti, katero vrednost stroja sploh ugotavljamo.

To ni samo računovodsko vprašanje. Pri dragem stroju lahko pomeni razliko več deset tisoč evrov.

Nabavna cena ni nujno današnja vrednost

Začnimo pri najpreprostejšem primeru.

Podjetje je leta 2018 kupilo bager za:

150.000 €

Danes je leto 2026.

Bager je star osem let.

Podjetnik reče:

»Bager je stal 150.000 evrov, zato je njegova vrednost 150.000 evrov.«

To ni nujno pravilno.

V osmih letih se je stroj:

obrabil,
amortiziral,
tehnološko postaral,
morda spremenil tudi trg rabljenih strojev,
lahko pa je njegova vrednost zaradi pomanjkanja podobnih strojev celo drugačna, kot bi pričakovali.

Poleg tega je danes lahko nov primerljiv bager vreden 200.000 evrov.

Zato moramo najprej vedeti, za kakšen namen vrednost določamo.

Vrednost za računovodstvo ni nujno enaka vrednosti za zavarovanje.

Vrednost za prodajo ni nujno enaka vrednosti za zamenjavo.

In vrednost stroja za podjetnika ni nujno enaka njegovi tržni vrednosti.

Za zavarovanje je najpomembneje: katero vrednost zahteva polica?

Ko govorimo o zavarovanju delovnega stroja, se najpogosteje srečamo z razliko med novo in dejansko vrednostjo.

Nova vrednost je povezana z vrednostjo nove stvari enake oziroma primerljive kakovosti in namena.

Dejanska vrednost pa upošteva starost, obrabo in zastarelost obstoječega stroja.

Pri strojelomnem zavarovanju se lahko dejanska vrednost določa na podlagi nabavne vrednosti nove stvari, zmanjšane zaradi obrabe, starosti in zastarelosti.

To pomeni, da lahko isti stroj dobi različne vrednosti glede na to, po katerem principu ga vrednotimo.

Kaj vse vpliva na vrednost delovnega stroja?

Pri resnem določanju vrednosti ne gledamo samo na starost.

Pomembnih je več dejavnikov.

1. Starost stroja

Starost je eden prvih podatkov.

Toda starost sama še ne pove, koliko je stroj vreden.

Deset let star stroj, ki je delal 2.000 ur, je lahko v povsem drugačnem položaju kot deset let star stroj, ki je delal 20.000 ur.

Zato je pri delovnih strojih pomembna tudi intenzivnost uporabe.

2. Število delovnih ur

Pri bagrih, traktorjih, viličarjih, kompresorjih in podobni opremi je število delovnih ur zelo pomemben podatek.

Dva stroja istega modela in istega letnika imata lahko popolnoma različno vrednost.

Prvi je delal:

3.500 ur

Drugi:

14.000 ur

Na papirju sta enako stara.

V resničnem življenju pa nista enako obrabljena.

Zato je pri ocenjevanju delovnega stroja pogosto pomembneje vprašati:

Koliko je delal?

kot samo:

Koliko je star?

3. Tehnično stanje

Stroj, ki je redno servisiran in vzdrževan, je lahko v bistveno boljšem stanju kot enako star stroj, za katerega nihče ni dobro skrbel.

Pomembni so lahko:

stanje motorja,
hidravlični sistem,
menjalnik,
električna napeljava,
elektronika,
delovni sklopi,
podvozje,
pnevmatike ali gosenice,
konstrukcija,
varnostni sistemi.

Pri vrednotenju zato ni dovolj pogledati letnico izdelave.

Treba je pogledati stroj.

4. Zgodovina vzdrževanja

Dober servis je lahko pomemben dokaz o stanju stroja.

Če podjetje hrani:

servisne račune,
servisno knjigo,
evidence popravil,
podatke o menjavi ključnih delov,
podatke o rednem vzdrževanju,

je mogoče precej bolje dokazati, kako je bilo za stroj poskrbljeno.

To je pomembno tudi pri prodaji.

Kupec ne kupuje samo kovine in motorja.

Kupuje tudi zaupanje, da je bil stroj pravilno vzdrževan.

5. Tehnološka zastarelost

To je dejavnik, ki ga podjetniki pogosto spregledajo.

Stroj lahko deluje brezhibno.

Toda tehnologija se razvija.

Nov model lahko porabi manj goriva, dela hitreje, ima boljšo elektroniko, večjo natančnost in več varnostnih funkcij.

Stari stroj je zato lahko tehnično popolnoma uporaben, vendar je njegova tržna vrednost nižja.

Temu pravimo tehnična oziroma tehnološka zastarelost.

Pri ugotavljanju dejanske vrednosti se lahko poleg fizične obrabe upošteva tudi zastarelost.

6. Trg rabljenih strojev

Vrednost stroja je povezana tudi s ponudbo in povpraševanjem.

Če je določen model zelo iskan, se lahko njegova vrednost drži presenetljivo dobro.

Če nihče več ne išče določenega modela, je lahko padec vrednosti precej večji.

Zato ni dovolj pogledati amortizacijske tabele in reči:

»Stroj je star deset let, zato je vreden 30 odstotkov prvotne vrednosti.«

Trg je bolj zapleten od tega.

Pri ocenjevanju tržne vrednosti so lahko pomembne tudi primerljive prodaje oziroma ponudbe podobnih strojev.

7. Dodatna oprema lahko veliko spremeni

Delovni stroj pogosto ni samo osnovni stroj.

Bager ima lahko:

različne žlice,
hidravlične kladive,
hitre spojke,
grabeže,
rotatorje,
druge priključke.

Viličar ima lahko posebne vilice ali drugo opremo.

Traktor ima lahko dodatne priključke.

Ta oprema lahko pomembno vpliva na vrednost celotnega kompleta.

Zato mora biti pri zavarovanju jasno, kaj je predmet zavarovanja.

Ni dovolj reči:

»Imamo bager.«

Treba je vedeti, ali so vključeni tudi priključki in dodatna oprema.

8. Ali je stroj še v proizvodnji?

To je zelo zanimivo vprašanje.

Če proizvajalec še vedno izdeluje isti model, je lažje ugotoviti, koliko stane nov primerljiv stroj.

Kaj pa če je proizvodnja končana?

Takrat se lahko primerja novejši model, ki opravlja enako funkcijo, ali pa se vrednost ugotavlja na podlagi trga rabljenih strojev in drugih metod.

Pri specializirani opremi lahko postane vrednotenje precej zahtevno.

Nova vrednost: koliko bi stal nov primerljiv stroj?

Poglejmo praktičen primer.

Podjetje ima sedem let star stroj.

Ko je bil nov, je stal:

100.000 €

Danes je podoben nov stroj:

140.000 €

Če govorimo o novi vrednosti, je lahko pomemben današnji strošek nabave primerljivega novega stroja.

To pa še ne pomeni, da je stari stroj vreden 140.000 €.

To sta dve različni stvari.

Nova vrednost odgovarja na vprašanje:

»Koliko bi stalo, da ga nadomestimo z novim primerljivim strojem?«

Dejanska vrednost pa odgovarja bolj na vprašanje:

»Koliko je vreden ta konkretni, že uporabljeni stroj?«

Dejanska vrednost: koliko je vreden stroj, ki ga imamo?

Pri dejanski vrednosti je treba upoštevati njegovo trenutno stanje.

Predstavljajmo si:

nov stroj: 140.000 €,
starost: 7 let,
dobro vzdrževanje,
6.000 delovnih ur,
normalna obraba,
brez večjih poškodb.

Ocenjevalec lahko ugotovi, da je njegova dejanska vrednost na primer:

75.000 €

To ni računovodska številka.

To je ocena vrednosti konkretnega stroja glede na relevantne dejavnike in namen vrednotenja.

Pri zavarovanju je način izračuna vedno treba preveriti v konkretnih zavarovalnih pogojih.

Knjigovodska vrednost je nekaj drugega

Tu se podjetniki pogosto ujamejo v past.

Računovodja pove:

»Stroj je skoraj v celoti amortiziran.«

Podjetnik zato pomisli:

»Potem je vreden skoraj nič.«

To ni nujno res.

Knjigovodska vrednost ni isto kot tržna ali zavarovalna vrednost.

Stroj je lahko v računovodskih knjigah vreden 10.000 evrov, na trgu pa 60.000 evrov.

Zakaj?

Ker amortizacija v računovodstvu sledi računovodskim pravilom in obdobju koristnosti, medtem ko tržna vrednost govori o tem, koliko bi za stroj dejansko lahko dobili oziroma koliko bi stala primerljiva zamenjava.

Zato pri zavarovanju ne uporabljajte avtomatično podatka iz bilance.

Kaj pa tržna vrednost?

Tržna vrednost je povezana s tem, koliko bi bilo mogoče za stroj doseči na trgu pod običajnimi pogoji.

Tu pridejo v poštev:

ponudba podobnih strojev,
povpraševanje,
znamka,
model,
leto izdelave,
delovne ure,
tehnično stanje,
oprema,
lokacija,
trenutne razmere na trgu.

Če je povpraševanje po določenem tipu stroja veliko, lahko cena rabljenega stroja ostane relativno visoka.

Če je trg zasičen, je lahko ravno obratno.

Zakaj cena na oglasniku ni dovolj?

Podjetnik lahko odpre spletni portal in najde tri podobne stroje:

70.000 €,
75.000 €,
80.000 €.

In reče:

»Moj je vreden 75.000 evrov.«

Toda oglasi niso nujno dejanske prodajne cene.

Prodajalec lahko zahteva 80.000 evrov, na koncu pa stroj proda za 68.000 evrov.

Poleg tega dva navidezno enaka stroja nista nujno enaka.

Eden ima 4.000 delovnih ur.

Drugi 12.000.

Eden je redno servisiran.

Drugi ima zgodovino večjih popravil.

Zato so primerjave z oglasi uporabne, vendar same po sebi niso dovolj za resno cenitev.

Kdaj je smiselna strokovna cenitev?

Pri poceni stroju običajno ni smiselno naročati drage cenitve.

Pri stroju, vrednem:

300.000 €, 500.000 € ali več,

pa je zgodba drugačna.

Če je od pravilno določene vrednosti odvisna zavarovalna zaščita za več sto tisoč evrov, je lahko strokovna cenitev zelo smiselna.

V Sloveniji obstaja tudi področje ocenjevanja vrednosti strojev in opreme, pri katerem se uporabljajo strokovne metode in tehnike za objektivno ugotavljanje vrednosti.

Pri zelo specializirani opremi je lahko strokovna ocena še pomembnejša.

Kaj se zgodi, če vrednost določimo prenizko?

To je nevarna napaka.

Recimo, da je stroj realno vreden:

200.000 €

Podjetnik pa ga zavaruje na:

100.000 €

Če pride do popolnega uničenja, je že jasno, da ne more dobiti več kot dogovorjena zavarovalna vsota.

Toda pri delni škodi lahko nastane tudi problem podzavarovanja.

Obligacijski zakonik pri podzavarovanju določa sorazmerno zmanjšanje zavarovalnine, če pogodba ne določa drugače.

Primer:

Stroj je vreden 200.000 €.

Zavarovan je na 100.000 €.

Nastane 40.000 € škode.

Če se uporabi pravilo sorazmernega podzavarovanja, izračun ni preprosto:

40.000 € škode = 40.000 € izplačila.

Lahko je izplačilo sorazmerno manjše.

Zato je prenizko določena vrednost lahko zelo nevarna.

Kaj če stroj zavarujemo previsoko?

Tudi to ni rešitev.

Če je stroj vreden 100.000 €, ga ne moremo preprosto zavarovati na 300.000 € in pričakovati, da bomo ob škodi dobili 300.000 €.

Višja številka na polici sama po sebi ne ustvari višje vrednosti stroja.

Zavarovanje je namenjeno povrnitvi škode v okviru dogovorjenega kritja, ne ustvarjanju dobička iz škode.

Zato mora biti zavarovalna vsota realna.

Kako bi moral podjetnik razmišljati?

Najprej naj si odgovori na tri vprašanja.

Prvo:

Koliko je vreden moj stroj danes?

Ne koliko je stal.

Ne koliko piše v računovodskih knjigah.

Ampak koliko je vreden danes.

Drugo:

Koliko bi stal nov primerljiv stroj?

To je pomembno predvsem, če želite zavarovanje na novo vrednost.

Tretje:

Koliko bi me stalo, če bi bil stroj jutri popolnoma uničen?

Tu se pokaže dejansko poslovno tveganje.

Primer, ki pokaže celotno razliko

Podjetje ima deset let star CNC-stroj.

Ko je bil nov:

250.000 €

Danes nov primerljiv stroj:

320.000 €

Dejanska vrednost starega stroja:

110.000 €

Knjigovodska vrednost:

20.000 €

Vidimo štiri različne številke.

20.000 € – knjigovodska vrednost.

110.000 € – ocenjena dejanska vrednost.

250.000 € – zgodovinska nabavna cena.

320.000 € – današnja cena novega primerljivega stroja.

Katera je prava?

Odvisno od vprašanja.

Če računovodja govori o knjigovodski vrednosti, je pomembnih 20.000 €.

Če govorimo o tržni vrednosti rabljenega stroja, je lahko pomembnih 110.000 €.

Če govorimo o novi vrednosti za zavarovanje, je lahko pomembnih 320.000 €.

Če podjetnik razmišlja, koliko je pred desetimi leti plačal, je pomembnih 250.000 €.

Ena stvar ima lahko več različnih vrednosti.

To ni napaka.

Napaka je, če jih med seboj zamenjujemo.

Vrednost se lahko s časom spremeni

To je še posebej pomembno pri dolgoročnih zavarovanjih.

Podjetje danes sklene zavarovanje.

Čez pet let:

stroj je starejši,
novi stroji so dražji,
trg se je spremenil,
rezervni deli so dražji,
model je morda že ukinjen,
podjetje uporablja stroj drugače kot prej.

Če se zavarovanje leta in leta samo avtomatično obnavlja, je smiselno preveriti, ali še vedno ustreza dejanskemu stanju.

Pri dragih strojih je pregled vrednosti ob večjih spremembah zelo pameten.

Kaj vse pripraviti za oceno vrednosti?

Če želite čim bolj realno vrednost, pripravite:

račun oziroma dokazilo o nakupu,
leto izdelave,
model,
serijsko številko,
število delovnih ur,
servisno dokumentacijo,
podatke o večjih popravilih,
fotografije,
seznam dodatne opreme,
podatke o morebitnih poškodbah,
podatke o trenutni ponudbi primerljivih strojev.

Več kakovostnih podatkov ima ocenjevalec oziroma zavarovalni svetovalec, boljša je lahko ocena.

Kaj pa če je stroj izdelan po meri?

Pri standardnem stroju je vrednost lažje oceniti.

Kaj pa stroj, ki je bil izdelan posebej za vaše podjetje?

Na primer posebna proizvodna linija ali stroj z lastnimi predelavami.

Tu lahko nastane velik problem.

Koliko je vreden za drugega kupca?

Morda zelo malo.

Koliko je vreden za vaše podjetje?

Morda ogromno.

To je razlika med tržno vrednostjo in uporabno oziroma poslovno vrednostjo.

Pri takšni opremi je treba zavarovanje še posebej natančno pripraviti.

Ne pozabite na dodatno opremo in priključke

Pri delovnem stroju lahko dodatna oprema predstavlja desetine tisoč evrov.

Če imate bager za 150.000 € in dodatne priključke za 40.000 €, ni dobro predpostaviti, da je vse avtomatično vključeno.

Pri sklepanju zavarovanja je treba jasno opredeliti, kaj je predmet zavarovanja.

Enako velja za:

rezervno opremo,
dodatne sklope,
elektronske sisteme,
posebne nadgradnje,
orodja.

Kar ni jasno opredeljeno, lahko ob škodi povzroči nepotrebne spore.

Najboljša vrednost je tista, ki jo lahko razložite

Pri zavarovanju dragega stroja bi moral podjetnik znati odgovoriti:

»Zakaj je ta stroj zavarovan na 180.000 evrov?«

Dober odgovor je:

»Ker nov primerljiv stroj danes stane približno 180.000 evrov in je naša polica sklenjena na novi vrednosti.«

Ali:

»Stroj je star 12 let, njegova ocenjena dejanska vrednost je 70.000 evrov, zato je zavarovanje prilagojeno tej vrednosti.«

Slab odgovor pa je:

»Tako so mi napisali na polici.«

Pri dragih strojih je dobro vedeti, od kod je številka prišla.

Kaj vprašati zavarovalnega svetovalca?

Pred sklenitvijo ali obnovo zavarovanja vprašajte:

Ali se moj stroj zavaruje na novo ali dejansko vrednost?
Kako se določi dejanska vrednost?
Ali se pri delni škodi upošteva amortizacija?
Koliko bi danes stal nov primerljiv stroj?
Ali je zavarovalna vsota dovolj visoka?
Ali obstaja nevarnost podzavarovanja?
Kako se obravnavajo dodatna oprema in priključki?
Kaj se zgodi, če model stroja ni več v proizvodnji?
Ali je smiselna strokovna cenitev?
Kdaj bi bilo treba vrednost stroja ponovno preveriti?

To so precej boljša vprašanja kot samo:

»Koliko stane premija?«

Za konec

Vrednosti delovnega stroja ne določimo samo tako, da pogledamo račun, ki je bil izdan ob nakupu.

Pri vrednotenju so lahko pomembni:

starost, delovne ure, tehnično stanje, vzdrževanje, obraba, tehnološka zastarelost, dodatna oprema, trg rabljenih strojev in cena novega primerljivega stroja.

In predvsem:

namen, za katerega vrednost določamo.

Za računovodstvo je lahko pomembna ena številka.

Za prodajo druga.

Za zavarovanje tretja.

Za podjetnika, ki razmišlja, koliko bi ga stala popolna izguba stroja, pa četrta.

Zato pri zavarovanju ne naredite najpogostejše napake:

»Stroj je stal 150.000 evrov, zato ga zavarujmo na 150.000 evrov.«

Najprej ugotovite, kaj teh 150.000 evrov sploh pomeni danes.

Pri poceni opremi razlika morda ni dramatična.

Pri stroju za 200.000, 300.000 ali 500.000 evrov pa lahko napačno določena vrednost pomeni zelo drago napako.

Najboljši trenutek za ugotovitev vrednosti stroja je takrat, ko je še cel, deluje in ga lahko mirno ocenite. Ne takrat, ko je že pogorel, poplavljen ali uničen.