Ko kmet zavaruje posevek, se pogosto osredotoči predvsem na dve vprašanji:
Koliko stane zavarovanje?
In:
Pred čim je pridelek zavarovan?
Ob tem pa je eno vprašanje vsaj tako pomembno:
Kolikšna vrednost pridelka je sploh zavarovana?
To je pomembno zato, ker je lahko razlika med dobro in slabo ocenjeno zavarovalno vrednostjo zelo velika.
Če je vrednost določena prenizko, lahko ob večji škodi ugotovite, da zavarovanje ne pokrije takšnega deleža izgube, kot ste pričakovali.
Če je določena previsoko, pa lahko plačujete višjo premijo, ne da bi to nujno pomenilo tudi višje izplačilo v primeru škode.
Zato je določitev vrednosti pridelka eden ključnih delov zavarovanja.
Kaj sploh pomeni vrednost pridelka?
Poenostavljeno povedano gre za oceno gospodarske vrednosti pričakovanega pridelka, ki ga želite zavarovati.
Pri tem ni dovolj samo pogledati površino.
Dva kmeta imata lahko oba 10 hektarjev koruze, vendar ni nujno, da imata enako pričakovano količino pridelka in enako vrednost proizvodnje.
Na vrednost vplivajo predvsem:
- površina,
- vrsta oziroma sorta kulture,
- pričakovani pridelek na hektar,
- cena pridelka,
- način oziroma namen proizvodnje,
- ter pravila in pogoji konkretnega zavarovanja.
Zato se vrednost praviloma določa na podlagi kombinacije več podatkov.
Osnovna logika je precej preprosta
Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo poenostavljen primer.
Kmet ima 20 hektarjev pšenice.
Če je pričakovani pridelek 6 ton na hektar, je pričakovana količina:
20 hektarjev × 6 ton = 120 ton pšenice.
Če bi bila za izračun uporabljena določena cena na tono, bi lahko iz tega izračunali ocenjeno vrednost pridelka.
Vendar je to samo osnovna logika.
Dejanski način določanja zavarovalne vrednosti je odvisen od konkretnega zavarovanja in zavarovalnih pogojev.
Zato ni dobro samostojno sklepati, da bo zavarovalnica vedno uporabila eno določeno tržno ceno ali enak način izračuna.
Zakaj je pridelek na hektar tako pomemben?
Pričakovani pridelek je eden od ključnih podatkov.
Kmet, ki običajno dosega 8 ton pšenice na hektar, ima drugačno proizvodno vrednost kot kmet, ki na primer dosega 5 ton.
Toda tukaj lahko pride do težave.
Kaj je realen pridelek?
Ni smiselno določiti vrednosti samo na podlagi najboljšega leta.
Če je bila ena sezona izjemno dobra, to še ne pomeni, da bo takšen pridelek dosežen vsako leto.
Po drugi strani pa tudi ni smiselno avtomatično uporabljati zelo nizke vrednosti samo zato, da bi bila premija čim nižja.
Cilj je čim bolj realna ocena.
Cena pridelka je prav tako pomembna
Drugi pomemben element je cena.
Če pričakujete določeno količino pridelka, njegova vrednost ni enaka ne glede na to, po kateri ceni ga lahko prodate.
Cene kmetijskih proizvodov se lahko spreminjajo.
Zato je pomembno razumeti, katera cena se uporablja pri konkretnem zavarovanju in kako jo določajo zavarovalni pogoji.
To je lahko še posebej pomembno pri kulturah, katerih tržna cena močno niha.
Kmet zato ne bi smel gledati samo trenutne cene na trgu in predpostaviti, da bo ta avtomatično uporabljena tudi pri zavarovanju.
Kaj pa kakovost pridelka?
Tudi kakovost lahko vpliva na njegovo dejansko vrednost.
Ni vsak pridelek enak.
Pri nekaterih kulturah lahko na doseženo ceno vplivajo kakovost, razred, vlaga, način pridelave in drugi dejavniki.
Če je na primer pridelek slabše kakovosti, njegova tržna vrednost ni nujno enaka vrednosti kakovostnega pridelka.
Zato je pri določanju zavarovalne vrednosti pomembno poznati pravila konkretne zavarovalne pogodbe.
Zakaj je nevarno zavarovati prenizko vrednost?
Predstavljajte si, da je pričakovana vrednost vaše proizvodnje 50.000 €, vi pa jo zavarujete za bistveno manj.
Na prvi pogled ste pri premiji nekaj prihranili.
Toda če pride do velike škode, lahko ugotovite, da zavarovanje ni pokrilo celotne vrednosti izgube.
To je eden od razlogov, zakaj je pomembno, da pri zavarovanju ne razmišljamo samo:
»Kako naj bo premija čim nižja?«
ampak:
»Kolikšen del svojega finančnega tveganja želim dejansko prenesti na zavarovalnico?«
Nižja zavarovalna vrednost lahko pomeni nižji strošek zavarovanja, vendar tudi manjšo zaščito.
Ali lahko zavarujemo več, kot je pridelek vreden?
Tudi tukaj velja previdnost.
Namen zavarovanja ni, da bi zavarovanec ob škodi ustvaril dobiček.
Zavarovanje je namenjeno kritju oziroma nadomestilu škode pod pogoji, določenimi v pogodbi.
Zato samo to, da bi na polici zapisali čim višjo vrednost, še ne pomeni, da boste ob škodi prejeli ta znesek.
Zavarovalna vsota in dejanska škoda nista nujno ista stvar.
Pri izplačilu se upoštevajo konkretna pravila zavarovanja, obseg škode, zavarovana nevarnost in drugi pogodbeni pogoji.
Kaj se zgodi, če je škoda samo delna?
To je zelo pomembno vprašanje.
Vremenski dogodek pogosto ne uniči celotnega pridelka.
Toča lahko poškoduje del njive.
Neurje lahko prizadene samo določene parcele.
Pozeba lahko poškoduje rastline na delu površine.
Zato je pri zavarovanju pomembno razumeti, kako se ugotavlja obseg škode in kako se izračuna izplačilo.
Ni dovolj vedeti samo:
»Imam zavarovano njivo za 20.000 €.«
Vedeti morate tudi, kaj se zgodi, če je škoda na primer 20 %, 40 % ali 70 % in kakšni pogoji veljajo za obračun škode.
Pomembna je tudi lokacija
Če imate več parcel, ni nujno, da so vse enako izpostavljene.
Ena parcela je lahko bolj izpostavljena toči, druga suši, tretja poplavam.
Poleg tega se lahko razlikujejo tudi tla, mikroklima in drugi pogoji pridelave.
Zato je pomembno, da so podatki o zavarovanih površinah pravilni in dovolj natančni.
Pri zavarovanju namreč ni dobro razmišljati samo:
»Imam 30 hektarjev.«
Pomembno je tudi:
»Kje jih imam in kaj na njih pridelujem?«
Ne pozabite na vložek v proizvodnjo
Pri vrednosti pridelka je treba gledati širšo sliko.
Preden pridelek sploh pride na trg, je kmet že imel številne stroške.
Plačal je seme.
Porabil gorivo.
Kupoval gnojila in sredstva za varstvo rastlin.
Uporabil mehanizacijo.
Vložil svoje delo.
Plačal najete storitve, če jih je potreboval.
In vse to še preden je pridelek pripravljen za prodajo.
Če vremenska ujma pride tik pred žetvijo, je lahko finančna posledica še posebej boleča.
Zato je vredno razmišljati o tem, koliko denarja in dela je dejansko vezanega v proizvodnjo.
Zavarovalna vrednost ni isto kot prihodek kmetije
To razliko je pomembno razumeti.
Kmetija lahko ustvari določen prihodek, vendar to še ne pomeni, da je celoten prihodek enak zavarovalni vrednosti posameznega posevka.
Prihodek je lahko odvisen od več različnih proizvodov in dejavnosti.
Zavarovanje pa se nanaša na konkretno zavarovano tveganje, pridelek in pogoje pogodbe.
Zato je treba vsako polico gledati samostojno.
Kaj mora kmet preveriti pred sklenitvijo?
Preden podpišete zavarovanje, je smiselno preveriti:
Katera kultura je zavarovana?
Kolikšna površina je zavarovana?
Kakšen pričakovani pridelek je upoštevan?
Katera cena oziroma vrednost je uporabljena pri izračunu?
Katere nevarnosti so vključene?
Kakšna je zavarovalna vsota?
Kako se ugotavlja škoda?
Ali obstaja franšiza oziroma soudeležba?
Kdaj začne veljati kritje?
Katere so izključitve?
Če na ta vprašanja ne poznate odgovora, je težko vedeti, ali je zavarovanje zares primerno.
Največja napaka je podpisati polico, ki je ne razumete
Zavarovanje posevkov ni samo še en papir, ki ga podpišete pred začetkom sezone.
Gre za pogodbo, ki lahko v primeru velike škode pomembno vpliva na finančni položaj kmetije.
Zato je bolje porabiti nekaj časa za razumevanje police, kot pa po škodnem dogodku ugotavljati, da ste si določeno stvar predstavljali drugače.
Če ne veste, kaj pomeni določena postavka na polici, vprašajte.
To ni kompliciranje.
To je odgovorno upravljanje kmetijskega gospodarstva.
Prava vrednost je tista, ki realno odraža vaše tveganje
Pri zavarovanju posevkov ni cilj določiti najvišje možne vrednosti.
Prav tako ni cilj določiti najnižje možne vrednosti samo zato, da bi bila premija čim nižja.
Cilj je najti realno in ustrezno zavarovalno zaščito glede na vaš pridelek, proizvodnjo in tveganja.
Kajti ko pride toča, pozeba, neurje ali druga zavarovana nevarnost, se ne boste spraševali, ali ste pri premiji prihranili nekaj deset evrov.
Takrat boste želeli vedeti:
Ali je moj pridelek dovolj dobro zavarovan?
Ne veste, kakšna vrednost pridelka je primerna za vaše zavarovanje?
Ni treba, da sami ugibate.
Če želite preveriti, kako se pri vašem posevku določi zavarovalna vrednost in kakšno kritje bi bilo za vas smiselno, nam pošljite povpraševanje.
Pripravite osnovne podatke o svojih posevkih, površinah in proizvodnji, mi pa lahko skupaj preverimo možnosti zavarovanja.
Dobra zavarovalna odločitev se začne z realno oceno tega, kar želite zaščititi.