Pšenica na njivi je videti mirna.

Toda kmet dobro ve, da je lahko pot od setve do žetve precej nepredvidljiva.

Najprej je treba posejati. Potem gnojiti, varovati posevek, spremljati njegovo rast in čakati na primerne pogoje za žetev.

In ves čas je nad vsem še nekaj, česar človek ne more nadzorovati:

vreme.

Močna toča lahko pride v nekaj minutah. Vihar lahko poleže posevek. Obilne padavine lahko povzročijo poplave ali zastajanje vode. V določenih obdobjih lahko težave povzročita tudi mraz in pozeba.

Zato se pri pridelavi pšenice postavlja povsem praktično vprašanje:

Kako zaščititi pridelek, če vreme ne bo sodelovalo?

Ena od možnosti je zavarovanje pšenice.

Najprej morate vedeti, pred čim želite zaščititi pšenico

Zavarovanje ni čarobna zaščita pred vsem, kar se lahko zgodi na njivi.

Pri zavarovanju posevkov je pomembno natančno vedeti, katere nevarnosti so vključene v zavarovanje.

V Sloveniji se v okviru sistema sofinanciranja zavarovalnih premij za posevke, nasade in plodove med zavarovanimi nevarnostmi pojavljajo toča, požar, udar strele, pozeba, poplava ter viharni veter in vihar.

To pa še ne pomeni, da je pri vsaki polici vključeno vse našteto.

Zato je pri sklepanju zavarovanja pomembno vprašati:

Kaj točno je zavarovano pri moji pšenici?

Ne samo:

»Ali je pšenica zavarovana?«

Toča – nekaj minut lahko spremeni pridelek

Toča je ena od nevarnosti, ki si jo kmet najlažje predstavlja.

Še včeraj je bila pšenica lepa in zdrava.

Potem pride neurje.

Po nekaj minutah je lahko posevek poškodovan, polegel ali drugače prizadet.

Pri večjih površinah lahko takšna škoda pomeni precejšnjo finančno izgubo.

In pri tem ne izgubite samo prihodnjega prihodka.

Pred škodnim dogodkom ste že plačali:

seme,
gnojilo,
zaščitna sredstva,
gorivo,
obdelavo zemlje,
strojne ure,
svoje delo.

Zato je škoda na njivi v resnici lahko precej večja, kot se zdi na prvi pogled.

Vihar in poleganje pšenice

Pšenica potrebuje veliko mesecev, da pride do žetve.

Močan veter pa lahko pride precej hitreje.

Ko je posevek polegel, se lahko pojavijo dodatne težave pri spravilu.

Kmet mora v takem primeru računati tudi na:

težjo žetev,
počasnejše delo,
večje izgube pri spravilu,
morebitno zmanjšanje količine pridelka,
dodatne stroške.

Pri zavarovanju je zato pomembno preveriti, ali in pod kakšnimi pogoji je škoda zaradi viharja oziroma viharnega vetra vključena v kritje.

Poplava in zastajanje vode

Pšenici lahko težave povzroči tudi voda.

Obilne padavine lahko povzročijo poplavljanje ali zastajanje vode na zemljišču.

Pri ozimni pšenici so lahko pomembne tudi razmere v jesenskem in zimskem obdobju. Nekatera zavarovanja omogočajo posebno kritje za nove ozimne posevke pred poplavami oziroma zastajanjem vode zaradi obilnih jesenskih in zimskih padavin.

To je dober primer, zakaj je pomembno, da zavarovanje uredite glede na dejansko fazo in vrsto pridelave.

Ni vsaka pšenica v istem trenutku izpostavljena enakim nevarnostim.

Kaj pa suša?

Pri suši je zgodba nekoliko drugačna.

Če pride toča, je škoda pogosto vidna.

Pri suši pa lahko pšenica preprosto ne razvije takšnega pridelka, kot ste ga pričakovali.

In tukaj je treba biti še posebej previden.

Suša ni avtomatično vključena v vsako zavarovanje posevkov.

Na trgu obstajajo zavarovalne rešitve, ki vključujejo tudi sušo, vendar je treba preveriti konkretno ponudbo in pogoje.

Če je suša za vašo lokacijo pomembno tveganje, jo je zato treba izrecno obravnavati pri izbiri zavarovanja.

Zavarovanje mora biti prilagojeno vaši pšenici

Dve kmetiji lahko pridelujeta pšenico, vendar imata povsem različna tveganja.

Ena ima njive na območju, kjer je bilo v zadnjih letih veliko toče.

Druga ima zemljišča, kjer je večja težava voda.

Tretja je bolj izpostavljena sušnim obdobjem.

Četrta ima velike površine in bi jo že delna izguba pridelka finančno zelo prizadela.

Zato ni smiselno slepo kopirati zavarovanja od soseda.

Najprej je treba pogledati svojo proizvodnjo.

Koliko je sploh vredna vaša pšenica?

To je eno najbolj pomembnih vprašanj.

Recimo, da imate več hektarjev pšenice.

Za vsak hektar imate določene stroške in pričakovan pridelek.

Če pride do večje škode, lahko izgubite pomemben del pričakovanega prihodka.

Zato je koristno narediti preprost izračun:

koliko bi izgubili, če bi vremenski dogodek zmanjšal vaš pridelek za 20 %, 50 % ali več?

Takšen izračun je pogosto bolj poveden kot samo vprašanje:

»Koliko stane zavarovanje?«

Zavarovanje ni samo strošek

Premija je seveda strošek.

Toda zavarovanje je treba gledati v povezavi s tveganjem, ki ga s tem stroškom prenašate na zavarovalnico.

Če imate na primer veliko površino pšenice in bi vas večja škoda resno finančno prizadela, je lahko zavarovanje pomemben del upravljanja tveganj na kmetiji.

Če imate manjšo površino in bi morebitno škodo brez težav pokrili sami, je odločitev lahko drugačna.

Ni enega odgovora za vse.

Pri odločitvi pomaga tudi državno sofinanciranje

Pri zavarovanju kmetijske proizvodnje je pomemben tudi podatek, da država trenutno sofinancira zavarovalne premije.

Od 25. decembra 2025 znaša sofinanciranje za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov 70 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

To lahko pomembno spremeni računico.

Vendar velja pomembno opozorilo:

70 % ne pomeni, da bo država v vsakem primeru pokrila 70 % katere koli zavarovalne police.

Za sofinanciranje veljajo pogoji. Med drugim so določene zavarovane nevarnosti, pogoji glede odbitne franšize in drugi pogoji upravičenosti.

Zato je treba najprej preveriti, ali konkretno zavarovanje izpolnjuje pogoje za sofinanciranje.

Kaj preveriti pred podpisom zavarovanja?

Če želite zavarovati pšenico, si vzemite nekaj časa za vprašanja, ki so veliko pomembnejša od same cene.

1. Katere nevarnosti so vključene?

Toča?

Vihar?

Poplava?

Pozeba?

Suša?

Požar?

Preverite konkretno.

2. Kakšna je zavarovalna vsota?

Kolikšna vrednost pridelka je dejansko zavarovana na hektar?

3. Kakšna je franšiza?

Kolikšen del škode boste morali pokriti sami?

4. Kdaj zavarovanje začne veljati?

To je zelo pomembno.

Ne želite ugotoviti, da je nevarnost nastala v obdobju, ko zavarovanje še ni veljalo.

5. Kdaj zavarovanje preneha veljati?

Tudi to je pomembno, saj mora biti zaščiteno obdobje, v katerem je vaš posevek dejansko izpostavljen.

6. Kako se ugotavlja škoda?

Kaj se šteje kot škoda?

Kako se določi njen odstotek?

Kdaj se opravi ogled?

Kako se določi višina izplačila?

7. Kaj je izključeno?

To je morda najpomembnejše vprašanje od vseh.

Ker lahko ravno pri izključitvah ugotovite, da določeno tveganje, za katerega ste mislili, da je zavarovano, ni vključeno.

Pazite tudi na čas sklenitve zavarovanja

Zavarovanja posevkov ni smiselno urejati šele takrat, ko se nad njivo že zbirajo črni oblaki.

Pri nekaterih zavarovanjih obstajajo posebni roki in pogoji za sklenitev glede na kulturo in nevarnost.

Pri ozimnih posevkih je na primer lahko pomembno že jesensko oziroma zimsko obdobje.

Zato je najboljši trenutek za vprašanje:

»Kako bom zavaroval pšenico?«

takrat, ko je še čas za ureditev ustreznega kritja.

Ne zavarujte samo zato, ker to počnejo drugi

To je mogoče najbolj preprosto pravilo.

Sosed ima zavarovano pšenico?

Odlično.

Toda to še ne pomeni, da potrebujete enako zavarovanje.

Vi imate lahko:

drugačno lokacijo,
drugačne površine,
drugačno sorto,
drugačne stroške,
drugačen način pridelave,
drugačno finančno izpostavljenost.

Zato naj bo zavarovanje narejeno za vašo kmetijo, ne za kmetijo nekoga drugega.

Najpomembnejše vprašanje: kaj bi naredili po veliki škodi?

Predstavljajte si, da pride močno neurje.

Pšenica je poškodovana.

Del pridelka je izgubljen.

Stroški pridelave pa so že nastali.

Kaj potem?

Bi lahko brez večjih težav nadaljevali?

Bi morali poseči v prihranke?

Bi morali zmanjšati vlaganja v naslednjo sezono?

Bi težko pokrili tekoče stroške?

Če bi bila večja škoda za vašo kmetijo velik finančni udarec, potem je vredno resno preveriti možnosti zavarovanja.

Zavarovanje pšenice je v resnici zavarovanje vašega dela

Ko gledamo njivo, vidimo pšenico.

Kmet pa vidi nekaj drugega.

Vidi mesece dela.

Vidi denar, ki ga je vložil.

Vidi stroje, gorivo, seme, gnojilo in čas.

In vidi prihodek, ki ga pričakuje ob žetvi.

Zato zavarovanje ni samo zaščita rastline.

Je predvsem zaščita pred tem, da bi en neugoden vremenski dogodek povzročil velik finančni udarec kmetiji.

Vreme bo vedno ostalo nepredvidljivo.

Koliko tega tveganja boste prevzeli sami, pa je vaša odločitev.

Želite preveriti, kako lahko zavarujete svojo pšenico?

Ni treba ugibati, katero kritje potrebujete.

Če pridelujete pšenico, lahko skupaj pogledamo:

katere vremenske nevarnosti so za vas najpomembnejše,
katera kritja so na voljo,
kakšna je zavarovalna vsota,
kakšna je vaša udeležba pri škodi,
in ali lahko za konkretno zavarovanje uveljavljate sofinanciranje zavarovalne premije.

Preden vreme odloči namesto vas, preverite svoje možnosti.

👉 Izpolnite kontaktni obrazec in pošljite povpraševanje za zavarovanje pšenice.