»Če povzročim prometno nesrečo in zavarovalnica oškodovancu izplača odškodnino, ali lahko potem ta denar zahteva od mene?«

Da, v določenih primerih lahko.

Temu pravimo regresni zahtevek.

To je ena od stvari pri avtomobilskem zavarovanju, ki jo ljudje pogosto razumejo napačno. Mnogi mislijo, da če imajo sklenjen AO, lahko zavarovalnica po prometni nesreči vedno vse uredi in je s tem njihov problem končan.

Ni vedno tako.

AO je predvsem namenjen zaščiti tretjih oseb, ki so zaradi uporabe vozila utrpele škodo. Če voznik krši določena pravila oziroma nastopijo okoliščine, ki jih določa zakon, lahko zavarovalnica oškodovancu škodo vseeno izplača, nato pa od odgovorne osebe zahteva povračilo v obsegu, ki ga dovoljuje zakon.

Zato je pomembno razumeti razliko med:

»Zavarovalnica bo plačala škodo oškodovancu.«

in

»Zavarovalnica bo to škodo dokončno plačala namesto mene.«

To nista nujno ista stvar.

Kaj je regres?

Regres je poenostavljeno povedano zahteva zavarovalnice, da ji odgovorna oseba povrne znesek, ki ga je zavarovalnica izplačala zaradi škode.

Primer:

Voznik povzroči prometno nesrečo in poškoduje drug avtomobil. Zavarovalnica iz AO oškodovancu izplača 15.000 evrov.

Kasneje ugotovi, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za regres, na primer da je voznik vozil pod vplivom alkohola.

Zavarovalnica lahko v takšnem primeru od odgovorne osebe zahteva povračilo v zakonsko dovoljenem obsegu.

Torej:

oškodovanec dobi denar, povzročitelj pa lahko pozneje dobi regresni zahtevek.

To je bistvo regresa.

Zakaj zavarovalnica najprej plača oškodovancu?

Morda se zdi nenavadno.

Če je voznik na primer pijan povzročil nesrečo, zakaj zavarovalnica preprosto ne reče:

»Sam si kriv, plačaj oškodovancu.«

Ker bi bil s tem lahko oškodovanec v zelo slabem položaju.

Predstavljajte si, da vas nekdo pijan zadene na cesti. Vi niste ničesar naredili narobe. Avtomobil je uničen, vi pa ste poškodovani.

Ali naj bi zdaj čakali, da bo povzročitelj našel denar za plačilo vaše škode?

Sistem AO je namenjen temu, da se zaščiti oškodovanca.

Zato je logika sistema drugačna:

najprej zaščita oškodovanca, nato ugotavljanje odgovornosti povzročitelja do zavarovalnice.

Prav zato regres ni isto kot zavrnitev izplačila.

Kdaj lahko pride do regresa pri AO?

ZOZP določa primere, v katerih lahko zavarovalnica uveljavlja povračilo izplačanih zneskov. Med drugim gre za določene primere vožnje pod vplivom alkohola ali drugih nedovoljenih snovi, vožnjo brez ustreznega vozniškega dovoljenja, namerno povzročitev škode, tehnično nebrezhibno vozilo ter zapustitev kraja nesreče brez posredovanja zahtevanih podatkov. Zakon določa tudi posebne pogoje glede povečane nevarnosti in neplačane dodatne premije.

Vendar je zelo pomembno:

ni vsaka prometna napaka razlog za regres.

Če na primer zaradi nepazljivosti spregledate prednost in povzročite prometno nesrečo, to samo po sebi še ne pomeni, da bo zavarovalnica od vas zahtevala povračilo izplačane škode.

Navsezadnje je prav zaradi takšnih običajnih napak AO sploh sklenjen.

Vožnja pod vplivom alkohola

To je verjetno najbolj znan primer.

Če voznik pod vplivom alkohola povzroči prometno nesrečo, je lahko izpolnjen zakonski pogoj za regres.

Oškodovanec pa zaradi tega praviloma ne ostane brez zaščite.

Zavarovalnica lahko škodo izplača, nato pa zahteva povračilo od povzročitelja v obsegu, ki ga dovoljuje zakon.

To pomeni, da lahko človek šele po končanem postopku ugotovi, kako draga je bila njegova odločitev, da je sedel za volan pod vplivom alkohola.

In pri tem ne gre nujno samo za poškodovan avtomobil.

Če se v nesreči poškoduje človek, so lahko odškodnine in drugi stroški zelo visoki.

Kaj pa droge ali druge snovi?

Podobno velja za vožnjo pod vplivom nedovoljenih oziroma drugih snovi, ki vplivajo na sposobnost vožnje, če so izpolnjeni zakonski pogoji za regres.

Pri takšnih primerih ni pametno razmišljati:

»Saj imam AO, zato se mi ni treba bati.«

AO ščiti predvsem oškodovanca.

Ne pomeni pa, da je vozniku zagotovljena popolna finančna zaščita ne glede na njegovo ravnanje.

Vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja

Tudi vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja je lahko razlog za regres.

Predstavljajte si, da nekdo še nikoli ni opravil vozniškega izpita, pa vseeno sede v avtomobil in povzroči nesrečo.

Oškodovanec zaradi tega ne sme avtomatično ostati brez povračila škode.

Vendar je za voznika položaj lahko zelo neprijeten.

Če so izpolnjeni zakonski pogoji, lahko zavarovalnica po izplačilu škode od njega zahteva povračilo.

Zato velja zelo preprosto pravilo:

Ne vozite brez veljavnega dovoljenja in svojega avtomobila ne posojajte osebi, za katero veste, da nima pravice voziti.

Kaj če je voznik imel vozniško dovoljenje, vendar je imel prepoved vožnje?

Tudi tukaj je treba biti previden.

Ni dovolj pogledati samo, ali ima človek fizično vozniško dovoljenje v denarnici.

Pomembno je, ali ima v trenutku vožnje dejansko pravico voziti.

Če mu je bila izrečena prepoved vožnje ali je njegovo dovoljenje odvzeto oziroma neveljavno, so lahko posledice po nesreči precej drugačne kot pri običajnem vozniku.

Pri takšnih primerih je treba preveriti konkretne okoliščine in veljavno zakonodajo.

Namerno povzročena škoda

AO je namenjen predvsem situacijam, ko pri uporabi vozila nastane odgovornost do tretjih oseb.

Nekaj povsem drugega je, če nekdo škodo povzroči namenoma.

Če nekdo z avtomobilom zavestno zapelje v drugo vozilo z namenom, da ga poškoduje, ne govorimo več o običajni prometni napaki.

ZOZP med primeri, pri katerih ima zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, izrecno navaja tudi namerno povzročitev škode.

Poleg zavarovalnih posledic imajo lahko takšna dejanja tudi druge pravne posledice.

Kaj če je bilo vozilo tehnično nebrezhibno?

Tudi to je lahko pomembno.

ZOZP med razlogi za regres navaja primer, ko vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno.

To pa ne pomeni, da bo zavarovalnica po vsaki nesreči pregledala avtomobil in za vsako manjšo napako avtomatično zahtevala denar nazaj.

Pomembne so konkretne okoliščine primera in zakonski pogoji.

Če pa je bila tehnična neustreznost vozila pomembna in so izpolnjeni pogoji, lahko nastane regresni zahtevek.

Zato tehnični pregled avtomobila ni samo formalnost.

Kaj če voznik pobegne s kraja nesreče?

Tudi zapustitev kraja prometne nesreče ima lahko posledice.

ZOZP med primeri, pri katerih lahko nastane pravica zavarovalnice do povračila, navaja tudi položaj, ko voznik po nesreči zapusti kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.

To je še en razlog, zakaj je po nesreči pomembno ostati na kraju dogodka in ravnati tako, kot zahtevajo prometna pravila.

Beg iz kraja nesreče običajno ne reši problema.

Lahko ga samo precej poveča.

Kaj če zavarovalnica ni dobila dodatne premije za povečano nevarnost?

Tudi tukaj obstaja posebna ureditev.

Če je bila zaradi povečane nevarnosti dogovorjena dodatna premija, vendar ni bila plačana, lahko zavarovalnica pod pogoji zakona zahteva povračilo izplačanih zneskov, obresti in stroškov v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti.

To je precej drugačen primer od alkohola ali vožnje brez dovoljenja.

Tu gre za vprašanje, ali je bila zavarovalnica ob sklenitvi oziroma spremembi zavarovanja ustrezno seznanjena s povečanim tveganjem in ali je bila zanj plačana ustrezna premija.

Zato je pomembno, da se pri sklepanju zavarovanja navedejo pravilni podatki.

Ali mora povzročitelj vedno vrniti ves izplačani denar?

Ne nujno.

Pri AO so pravila glede regresa zakonsko določena, vključno z omejitvami.

ZOZP določa, da je v primerih iz zakonskega odstavka, ki ureja regres zaradi določenih kršitev, pravica zavarovalnice do povračila omejena na 12.000 evrov.

To je zelo pomemben podatek.

Če je na primer zavarovalnica oškodovancu izplačala 80.000 evrov, to še ne pomeni avtomatično, da bo voznik moral zavarovalnici vrniti vseh 80.000 evrov.

Pri konkretnem regresu je treba preveriti, na kateri pravni podlagi se zahtevek uveljavlja in kakšna omejitev velja.

Pri drugih vrstah zahtevkov oziroma drugih pravnih podlagah pa lahko veljajo drugačna pravila.

Zato je nevarno posploševati:

»Če sem bil pijan, bom moral vedno vrniti vse.«

Ni nujno.

Kaj pa če je za nesrečo delno odgovoren tudi oškodovanec?

Tudi to je pomembno.

V prometni nesreči ni vedno vse črno-belo.

Lahko se ugotovi, da je za nastanek škode delno odgovoren povzročitelj, delno pa oškodovanec.

Takrat se lahko odškodninska odgovornost in posledično tudi regres obravnavata v skladu z ugotovljenim deležem odgovornosti.

ZOZP pri določenih primerih izrecno upošteva tudi odgovornost oškodovanca.

Zato je pri resnejši nesreči pomembno ugotoviti dejansko stanje in ne samo iskati odgovora na vprašanje:

»Kdo je bil kriv?«

Včasih je odgovor bolj zapleten.

Kaj če sem avtomobil posodil prijatelju?

To je zelo pomembno vprašanje.

Predstavljajte si, da imate avtomobil in ga posodite prijatelju.

Prijatelj povzroči nesrečo.

Kdo bo imel težave?

Najprej je pomembno, kdo je vozil, kakšne so bile okoliščine in ali so izpolnjeni pogoji za regres.

Če ste avtomobil zavestno posodili osebi, za katero veste, da ne sme voziti, se lahko položaj zaplete tudi za vas.

Zato ni pametno reči:

»Avto je moj, vozil pa je prijatelj, zato mene nič ne briga.«

Pri zavarovanju je pomembno, komu zaupate vozilo in pod kakšnimi pogoji ga uporablja.

Kaj če je avtomobil vozil mladi voznik?

Sama mladost voznika še ne pomeni razloga za regres.

Če ima mladi voznik veljavno vozniško dovoljenje in normalno vozi, je lahko AO povsem veljaven.

Drugače pa je, če so prisotne okoliščine, ki jih zakon določa kot razlog za regres.

Zato ne smemo enačiti:

mlad voznik

z

voznik, ki krši pogoje za vožnjo.

To sta dve različni stvari.

Ali lahko regres nastane tudi zaradi podatkov ob sklenitvi zavarovanja?

Lahko, vendar je treba razlikovati med različnimi položaji.

Če je bila zavarovalnica zaradi nepravilno navedenih okoliščin izpostavljena večjemu tveganju, lahko v določenih primerih pride do posledic za zavarovanca.

Pri povečani nevarnosti in neplačani dodatni premiji ZOZP izrecno določa možnost povračila izplačanih zneskov v sorazmerju med plačano in potrebno premijo.

Zato se pri sklepanju avtomobilskega zavarovanja ne splača »olepševati« podatkov samo zato, da je premija nekoliko nižja.

Zavarovanje mora ustrezati dejanskemu stanju.

Kako človek sploh izve, da ga čaka regres?

Običajno zavarovalnica po obravnavi škodnega primera ugotovi okoliščine, ki so podlaga za regres, in nato odgovorni osebi pošlje regresni zahtevek.

Takrat je zelo pomembno, da zahtevek preberete do konca.

Preverite:

• kdo ga je poslal,
• na kateri dogodek se nanaša,
• koliko je zavarovalnica izplačala,
• na kateri pravni podlagi zahteva povračilo,
• kakšen znesek zahteva,
• ali so dodane obresti,
• ali so dodani stroški,
• v kakšnem roku morate odgovoriti ali plačati.

Ne odlagajte pisma v predal samo zato, ker vam je neprijetno.

Regresni zahtevek ne bo izginil.

Kaj če se z regresom ne strinjam?

Tudi takrat ne smete samo ignorirati zahtevka.

Če menite, da zavarovalnica nima pravice do regresa ali da zahteva previsok znesek, zahtevajte obrazložitev in preverite podlago zahtevka.

Pri večjih zneskih je zelo smiselno poiskati pravno pomoč.

Odvetnik lahko preveri:

• ali so izpolnjeni zakonski pogoji,
• ali je zavarovalnica pravilno ugotovila dejstva,
• ali je bil regres pravilno izračunan,
• ali velja zakonska omejitev,
• ali so bile upoštevane vse okoliščine nesreče.

Pri nekaj sto evrih je človek morda pripravljen stvar urediti sam.

Pri več tisoč ali deset tisoč evrih pa je lahko strokovni pregled zahtevka zelo smiselna naložba.

Regres ni kazen

To je še ena pomembna razlika.

Regres ni klasična kazen za prometni prekršek.

Gre za povračilni zahtevek zavarovalnice, ki temelji na zakonu oziroma ustrezni pravni podlagi.

Za isto ravnanje lahko voznik sicer odgovarja tudi prekrškovno ali kazensko, vendar je to ločeno vprašanje.

Če nekdo vozi pijan in povzroči nesrečo, ima lahko na primer:

• prekrškovne posledice,
• morebitne kazenskopravne posledice,
• odškodninsko odgovornost,
• regresni zahtevek zavarovalnice.

To niso ena in ista stvar.

Največja napaka je razmišljanje: »Saj imam AO.«

AO je nujen in zelo pomemben.

Toda ne smemo ga razumeti kot dovoljenje za neodgovorno vožnjo.

Če vozite normalno in povzročite običajno prometno nesrečo, je AO namenjen temu, da zaščiti oškodovanca.

Če pa sami ustvarite okoliščine, zaradi katerih zakon dovoljuje regres, lahko dobite še en račun.

In ta račun je lahko precej neprijeten.

Kako se lahko voznik izogne regresu?

Najboljši način je pravzaprav precej dolgočasen.

Ne vozite pod vplivom alkohola ali drog.

Ne vozite brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

Ne posojajte avtomobila osebi, za katero veste, da ne sme voziti.

Vzdržujte vozilo in skrbite za tehnično brezhibnost.

Po nesreči ne zapustite kraja brez izpolnitve zakonskih obveznosti.

Pri sklepanju zavarovanja navedite resnične podatke.

To niso samo nasveti za varnost.

To so tudi načini, kako se izogniti zelo neprijetnim finančnim posledicam.

Primer iz vsakdanjega življenja

Predstavljajmo si 35-letnega voznika, ki gre zvečer na zabavo.

Spije nekaj kozarcev alkohola.

Kljub temu sede v avtomobil.

Na poti domov povzroči prometno nesrečo. Drug voznik je poškodovan, njegovo vozilo pa močno poškodovano.

AO poskrbi za obravnavo škode tretji osebi.

Oškodovanec tako ni nujno prepuščen temu, ali ima povzročitelj dovolj denarja.

Toda zgodba za povzročitelja s tem še ni nujno končana.

Če so izpolnjeni zakonski pogoji za regres, lahko zavarovalnica od njega zahteva povračilo v zakonsko dovoljenem obsegu.

Takrat človek hitro ugotovi, da je bila odločitev:

»Saj bom že prišel domov.«

lahko zelo draga.

Kaj pa če je škoda ogromna?

Pri težkih prometnih nesrečah so lahko zneski zelo visoki.

Če se poškoduje več ljudi, lahko nastanejo:

• stroški zdravljenja,
• odškodnine za telesne poškodbe,
• odškodnine za trajne posledice,
• izguba dohodka,
• škoda na več vozilih,
• drugi povezani stroški.

Zato je AO tako pomemben.

Toda prav zato je pomembno tudi razumeti regresne določbe.

Človek lahko z eno napačno odločitvijo ustvari finančno obveznost, ki je ne more preprosto poravnati iz mesečne plače.

Najpomembnejše vprašanje ni samo: »Ali imam AO?«

Boljše vprašanje je:

»V katerih primerih lahko po nesreči finančna odgovornost pride nazaj do mene?«

To je pravo vprašanje.

AO je temeljna zaščita za udeležence v prometu, vendar ni popoln ščit pred vsemi posledicami ravnanja voznika.

Če voznik povzroči običajno prometno nesrečo zaradi napake ali nepazljivosti, je namen AO prav v tem, da se škoda tretjim osebam povrne.

Če pa nastopijo okoliščine, ki jih zakon določa kot razlog za regres, se lahko zgodba nadaljuje.

Kaj si je dobro zapomniti?

Če želite vse skupaj skrčiti na nekaj stavkov, si zapomnite:

AO je namenjen predvsem zaščiti oškodovanca.

Regres pomeni, da lahko zavarovalnica po izplačilu škode od odgovorne osebe zahteva povračilo, če za to obstaja zakonska podlaga.

Med pomembnimi primeri so vožnja pod vplivom alkohola ali drugih nedovoljenih snovi, vožnja brez ustreznega dovoljenja, namerna povzročitev škode, določeni primeri tehnično nebrezhibnega vozila in zapustitev kraja nesreče brez izpolnitve zakonskih obveznosti.

Pri nekaterih regresnih razlogih je zakonsko določena omejitev višine zahtevka, zato ni pravilno trditi, da mora povzročitelj vedno vrniti celotno izplačano odškodnino.

In predvsem:

AO ni dovoljenje za neodgovorno vožnjo.

Zavarovanje je tu zato, da pomaga, ko se zgodi nesreča. Ne pa zato, da bi izničilo posledice zavestno nevarnega ravnanja.

Ko sedemo za volan, imamo v svojih rokah poleg svojega življenja tudi varnost drugih ljudi.

Zavarovanje lahko pomaga pri posledicah nesreče.

Ne more pa popraviti slabe odločitve, preden se ta zgodi.