»Saj imam zavarovanje.«
To je verjetno eden najpogostejših stavkov, ko govorimo o zaščiti premoženja.
Hiša je zavarovana. Stanovanje je zavarovano. Avto je zavarovan.
Vsako leto plačujemo premijo in zato je povsem logično, da pričakujemo, da bo zavarovanje pomagalo, ko gre kaj narobe.
Toda pri zavarovanju obstaja ena pomembna razlika:
polico lahko imate, vendar konkreten dogodek ni nujno krit.
To ne pomeni, da je zavarovanje slabo.
Pomeni, da ima vsako zavarovanje svoje meje.
In te meje je dobro poznati, preden jih spoznamo skozi škodo.
Zavarovanje ne pomeni »vse je pokrito«
Ko rečemo:
»Hiša je zavarovana,«
si človek pogosto predstavlja preprosto stvar.
Če se hiši nekaj zgodi, bo zavarovalnica plačala.
V resnici je zavarovanje nekoliko bolj natančno.
V polici je določeno, kaj je zavarovano, pred katerimi nevarnostmi, do katere višine in pod katerimi pogoji.
Obstajajo lahko tudi izključitve, omejitve in soudeležba pri škodi.
Zato je pomembna razlika med:
»Imam zavarovanje.«
in:
»Vem, kaj moje zavarovanje krije.«
Primer: izliv vode
Recimo, da v stanovanju pride do izlitja vode.
Človek običajno pomisli:
»Imam zavarovanje stanovanja. To bo pokrito.«
Toda pri škodi se lahko pojavijo različna vprašanja.
Od kod je prišla voda?
Kaj je povzročilo izliv?
Kaj je bilo poškodovano?
Ali je določena nevarnost vključena v kritje?
Ali obstaja omejitev?
Ali je vključena tudi določena posledična škoda?
Ali je treba del stroškov plačati sam?
Odgovor je odvisen od konkretne police in njenih pogojev.
Zato ni dobro avtomatično sklepati, da bo vsaka škoda zaradi vode tudi plačana.
Primer: prenizka zavarovalna vsota
Lahko imate pravo kritje, vendar je zavarovalna vsota prenizka.
To je precej drugačna težava.
Predstavljajte si hišo, katere aktualna zavarovalna vrednost znaša 300.000 evrov.
Na polici pa je zavarovana na 200.000 evrov.
Če za konkretno zavarovanje velja načelo podzavarovanja, lahko prenizka zavarovalna vsota vpliva tudi na višino izplačila pri delni škodi.
Polico torej imate.
Plačujete premijo.
Toda zaščita ni nujno takšna, kot ste si predstavljali.
Zato je pomembno občasno preveriti, ali zavarovalne vsote še ustrezajo vašemu premoženju.
Primer: nevarnost ni vključena
To je morda najbolj preprost razlog.
Nekdo ima zavarovano hišo.
Nato pride do določene vrste škode.
Šele takrat ugotovi, da ta nevarnost v njegovem paketu ni bila vključena.
Človek ni nujno naredil ničesar narobe.
Preprosto je predpostavil, da je kritje širše.
Pri premoženjskih zavarovanjih pa so lahko posamezne nevarnosti vključene v različne pakete ali pa se dodatno izberejo.
Zato je vredno preveriti:
Katere nevarnosti so dejansko vključene v mojo polico?
Primer: izključitve
Vsako zavarovanje ima določene situacije, za katere zavarovalnica ne prevzema kritja.
Temu pravimo izključitve.
Te so lahko povezane z načinom nastanka škode, okoliščinami dogodka, ravnanjem zavarovanca ali drugimi pogoji konkretnega zavarovanja.
To je eden od razlogov, zakaj je pomembno prebrati oziroma razumeti pogoje zavarovanja.
Ni dovolj poznati samo ime produkta.
Kaj pa če se je vaše premoženje medtem spremenilo?
Tudi to je pogost razlog za težave.
Zavarovanje ste sklenili pred desetimi leti.
Takrat ste imeli običajno opremo.
Danes imate novo kuhinjo, dražje aparate, več elektronike, boljšo opremo, morda sončno elektrarno ali druge izboljšave.
Vaša hiša je lahko danes bistveno drugačna od tiste, ki ste jo zavarovali pred leti.
Polica pa je morda ostala skoraj nespremenjena.
Zato se je dobro vprašati:
Ali moje današnje premoženje še ustreza temu, kar je zapisano na polici?
Kaj pa če smo nekaj naredili sami?
Pri določenih vrstah škod so lahko pomembne tudi okoliščine nastanka škode in način, kako je bilo za premoženje poskrbljeno.
To ne pomeni, da zavarovanje preneha veljati, če človek naredi najmanjšo napako.
Pomeni pa, da imajo zavarovalni pogoji določena pravila glede ravnanja zavarovanca, vzdrževanja, varnostnih ukrepov in drugih okoliščin.
Zato je pomembno vedeti, kaj od vas zahteva konkretna polica.
Kaj pa odgovornost do drugih?
Pri premoženju pogosto razmišljamo samo o svojih stvareh.
Toda škoda lahko nastane tudi komu drugemu.
Poči cev in voda poškoduje sosedovo stanovanje.
Del objekta povzroči škodo tretji osebi.
Nastane situacija, v kateri morate zaradi svoje odgovornosti poravnati škodo drugi osebi.
Takrat ni več dovolj vprašanje:
»Ali imam zavarovano hišo?«
Pomembno je:
»Ali imam zavarovano tudi odgovornost in za katere primere?«
Najbolj nevaren stavek je: »To bo že zavarovanje pokrilo.«
Ne zato, ker bi bil vedno napačen.
Ampak zato, ker pogosto temelji na predvidevanju.
Človek ne ve natančno, kaj je vključeno, zato predpostavlja.
In dokler ni škode, je to precej neopazno.
Ko pa pride do škode, postane razlika med predvidevanjem in dejanskim kritjem zelo pomembna.
Zato je dobro, da si že danes zastavite nekaj preprostih vprašanj:
Kaj imam zavarovano?
Pred čim?
Do katere višine?
Katere omejitve veljajo?
Kaj ni vključeno?
Ali se je moje premoženje od sklenitve police spremenilo?
Če na večino teh vprašanj poznate odgovor, ste naredili pomemben korak.
Če ne, je morda čas za pregled.
Zavarovanje je najbolje razumeti takrat, ko ga še ne potrebujete
Ko se zgodi škoda, je običajno veliko drugih skrbi.
Kako bomo sanirali škodo?
Koliko bo stalo?
Kako hitro bo mogoče urediti stanovanje ali hišo?
Kaj bomo naredili do takrat?
Takrat ni idealen trenutek, da prvič podrobno spoznavamo svojo zavarovalno polico.
Veliko bolje je, da jo razumemo prej.
Ne zato, ker pričakujemo nesrečo.
Ampak zato, ker ne vemo, ali se bo kdaj zgodila.
Preverite, kaj se skriva za vašo zavarovalno polico
Če imate občutek, da je vaše premoženje zavarovano, vendar niste povsem prepričani, kaj vse vaše zavarovanje dejansko krije, je smiseln kratek pregled.
Izpolnite kontaktni obrazec in nam sporočite, da želite preveriti svoje premoženjsko zavarovanje.
Skupaj lahko pogledamo vaša kritja, zavarovalne vsote, omejitve in področja, na katera je pri obstoječem zavarovanju smiselno biti pozoren.
Ker je bolje danes vedeti, kje stojite, kot jutri ugibati, ali bo zavarovanje pomagalo.