Življenjsko zavarovanje pogosto obravnavamo, kot da gre za nekaj, kar bi moral imeti vsak odrasel človek.

Toda življenje ni tako preprosto.

Nekdo potrebuje visoko življenjsko zavarovanje. Nekdo drugega potrebuje samo manjše kritje. Tretji ga morda sploh ne potrebuje.

Pravo vprašanje zato ni:

»Ali je življenjsko zavarovanje dobro?«

Pravo vprašanje je:

»Kaj bi se finančno zgodilo ljudem, ki so odvisni od mene, če me jutri ne bi bilo več?«

Če bi bil odgovor: »Nič bistvenega, finančno bi zmogli«, potem zavarovanje morda ni potrebno.

Če pa bi smrt pomenila izgubo doma, težave z odplačevanjem kredita, padec življenjskega standarda ali prekinitev šolanja otrok, je zgodba popolnoma drugačna.

Življenjsko zavarovanje namreč ni zavarovanje pred smrtjo.

Smrti ne more preprečiti. Zavaruje finančne posledice smrti.

Najprej zelo preprosto pravilo

Življenjsko zavarovanje je praviloma najbolj smiselno takrat, ko je od vas finančno odvisen nekdo drug.

To so lahko:

otroci,
partner,
zakonec,
starši,
drugi družinski člani,
v določenih primerih tudi poslovni partnerji ali podjetje.

Če vaš dohodek omogoča življenje družine, plačevanje kredita, šolanje otrok in druge pomembne obveznosti, potem vaš prihodnji dohodek predstavlja določeno finančno vrednost.

Če vas ni več, tega prihodka ni več.

In prav to je tveganje, ki ga lahko življenjsko zavarovanje pomaga pokriti.

Zveza potrošnikov Slovenije pri življenjskem zavarovanju za primer smrti izpostavlja prav ta namen: finančno varnost bližnjih, ki bi se po smrti zavarovanca lahko znašli v slabšem finančnem položaju. (ZPS)

1. Mlada družina z otroki – eden najmočnejših razlogov za zavarovanje

Predstavljajmo si običajno družino.

Mama in oče imata dva majhna otroka. Oba delata, eden od njiju pa zasluži bistveno več.

Imajo stanovanje, kredit, avtomobil in vse običajne stroške.

Potem pride najhujše.

Eden od staršev umre.

Družina ne izgubi samo človeka.

Izgubi tudi del prihodnjega dohodka.

In otroci še vedno potrebujejo hrano, stanovanje, oblačila, izobraževanje, prevoz, dejavnosti in vse drugo, kar potrebujejo otroci.

Kredit še vedno obstaja.

Položnice še vedno prihajajo.

Življenje se finančno ne ustavi zato, ker se je ustavilo življenje enega od staršev.

Prav za takšne situacije je življenjsko zavarovanje najlažje razumeti.

Zavarovalna vsota lahko družini kupi nekaj zelo pomembnega:

čas.

Čas, da se prilagodi novemu življenju.

Čas, da partner ne sprejme prvih finančnih odločitev pod pritiskom.

Čas, da otroci ostanejo v svojem okolju.

Čas, da se ne prodaja doma samo zato, ker denarja nenadoma ni več.

2. Glavni hranilec družine

Ni nujno, da je družina tradicionalno urejena.

Pomembno je nekaj drugega:

Od čigavega dohodka je družina najbolj odvisna?

Če eden od partnerjev prinaša 70 ali 80 odstotkov družinskega prihodka, je njegova smrt za družinski proračun bistveno večji udarec.

Zato ni smiselno razmišljati:

»Oba sva zaposlena, zato življenjskega zavarovanja ne potrebujemo.«

Boljši vprašanji sta:

Kolikšen del družinskega prihodka bi izginil?

In:

Kako dolgo bi družina lahko normalno živela brez njega?

To je veliko bolj realen način razmišljanja.

3. Ljudje z velikim stanovanjskim kreditom

Kredit sam po sebi še ne pomeni, da morate imeti življenjsko zavarovanje.

Toda kombinacija:

velik kredit + družina + odvisnost od vašega dohodka

je zelo močan razlog za razmislek.

Če imate na primer še 200.000 evrov stanovanjskega dolga in bi po vaši smrti partner težko sam plačeval obroke, je treba pogledati celotno sliko.

Kaj bi se zgodilo?

Bi lahko partner nadaljeval odplačevanje?

Bi bilo treba prodati nepremičnino?

Bi bilo mogoče kredit refinancirati?

Bi bilo dovolj drugih prihrankov?

Bi zavarovalna vsota pokrila celoten dolg ali samo njegov del?

ZPS posebej opozarja, da pri življenjskem zavarovanju ob kreditu ni dovolj gledati samo na obstoj police, temveč tudi na višino zavarovalne vsote in na druga sredstva, ki bi bila družini na voljo. (ZPS)

Zato je lahko življenjsko zavarovanje ob kreditu zelo smiselno.

Ni pa avtomatično smiselno za vsakogar.

4. Podjetnik – nekoliko drugačna zgodba

Pri podjetniku je stvar še zanimivejša.

Če podjetnik umre, družina morda ne izgubi samo njegovega osebnega prihodka.

Lahko se začnejo težave tudi v podjetju.

Kdo bo vodil podjetje?

Kaj se bo zgodilo z njegovim deležem?

Ali obstajajo dolgovi?

Ali podjetje brez njega sploh lahko normalno posluje?

Ali bodo drugi družbeniki lahko odkupili njegov delež?

Ali bo družina zaradi tega prisiljena prodajati poslovni delež?

Tu lahko življenjsko zavarovanje postane del širšega načrta zaščite družine in podjetja.

Vendar je treba takšno rešitev urediti premišljeno in skladno s konkretnim lastništvom, obveznostmi ter dogovori med družbeniki.

5. Samozaposleni in ljudje brez močnega varnostnega zaledja

Nekdo, ki je zaposlen v velikem sistemu in ima relativno predvidljive prihodke, je v drugačnem položaju kot samozaposleni človek, od katerega je odvisen celoten družinski proračun.

Pri samozaposlenem je lahko poleg prihodka pomembna tudi njegova osebna delovna sposobnost.

Če družina nima večjih prihrankov in je finančno odvisna od njegovega dela, je smiselnost zavarovanja lahko precej večja.

Toda ponovno:

ne zavarujemo poklica zato, ker je človek podjetnik.

Zavarujemo finančne posledice, ki bi nastale zaradi njegove smrti.

6. Kdo življenjskega zavarovanja verjetno ne potrebuje?

Zdaj pa druga stran.

Tudi to je pomembno povedati.

Če ste samski, nimate otrok, nihče ni finančno odvisen od vas, nimate pomembnih dolgov in imate dovolj lastnega premoženja, je lahko življenjsko zavarovanje nepotrebno.

Zakaj bi plačevali zavarovanje za finančno tveganje, ki ga v resnici ni?

Če bi vaša smrt povzročila predvsem čustveno tragedijo, ne pa tudi resne finančne posledice, potem je treba dobro premisliti, kaj pravzaprav zavarujete.

Zavarovanje ni namenjeno temu, da bi imeli zavarovanje.

Namenjeno je temu, da rešite konkretno finančno tveganje.

7. Človek z dovolj velikim premoženjem

Recimo, da imate:

odplačano hišo,
300.000 evrov prihrankov in naložb,
nobenega pomembnega dolga,
odrasle otroke,
partnerja z lastnim prihodkom.

Če bi umrli jutri, bi bila čustvena izguba ogromna.

Finančna situacija pa bi bila lahko še vedno popolnoma obvladljiva.

V takem primeru je lahko potreba po življenjskem zavarovanju majhna.

Morda ga sploh ne potrebujete.

To je pomembna razlika med premoženjem in zavarovanjem.

Če lahko določeno finančno tveganje brez večjih posledic prevzamete sami, ga ni nujno smiselno prenašati na zavarovalnico.

8. Starejši človek z odraslimi otroki

Pri 60, 70 ali 80 letih vprašanje ni več enako kot pri 30-letnem očetu dveh majhnih otrok.

Otroci so morda že samostojni.

Kredit je odplačan.

Partner ima svojo pokojnino.

Premoženje je ustvarjeno.

V takem primeru življenjsko zavarovanje morda nima več istega namena.

Toda tudi tukaj ni mogoče dati splošnega odgovora.

Če ima človek še vedno finančno odvisnega partnerja, večji dolg ali želi zagotoviti sredstva za določeno osebo, je lahko zavarovanje še vedno smiselno.

Starost sama po sebi torej ni razlog za »da« ali »ne«.

9. Pomembno: ne zavarujte samo kredita

Tu ljudje pogosto naredijo napako.

Rečejo:

»Imam življenjsko zavarovanje za kredit, zato je moja družina preskrbljena.«

Ni nujno.

Če je zavarovalna vsota namenjena poplačilu kredita, lahko ta rešitev predvsem odpravi dolg.

Toda kaj ostane potem?

Družina še vedno potrebuje denar za življenje.

Če je kredit 150.000 evrov in polica pokrije samo kredit, družina morda ostane brez dolga, vendar tudi brez dela prihodka pokojnega.

Zato je treba ločiti dve vprašanji:

Kdo bo plačal dolg?

Iz česa bo družina živela?

To nista ista problema.

10. Kdo potrebuje največ?

Če bi morali narediti zelo grobo lestvico, bi bila logika približno takšna:

Zelo močan razlog za življenjsko zavarovanje

družina z majhnimi otroki,
glavni hranilec družine,
velik stanovanjski kredit,
malo prihrankov,
partner z bistveno nižjim prihodkom,
dolgoročna finančna odvisnost drugih ljudi od vašega prihodka.

Srednje močan razlog

odrasli otroci, ki še niso popolnoma samostojni,
manjši krediti,
partner z lastnim prihodkom,
določene poslovne obveznosti,
omejeno premoženje.

Majhen ali nikakršen razlog

samska oseba brez vzdrževanih članov,
brez pomembnih dolgov,
veliko lastno premoženje,
finančno neodvisni odrasli otroci,
partner, ki lahko samostojno zagotavlja življenjske stroške.

Seveda to ni matematična formula.

Je pa dober začetek razmišljanja.

Najpomembnejši kriterij ni starost. Je odvisnost.

Ljudje pogosto vprašajo:

»Pri katerih letih potrebujem življenjsko zavarovanje?«

To je napačno vprašanje.

Boljše je:

»Kdo bi imel finančne težave, če mene jutri ne bi bilo?«

25-letnik brez družine in dolgov morda ne potrebuje življenjskega zavarovanja.

35-letnik z dvema otrokoma, velikim kreditom in enim glavnim prihodkom pa ga lahko zelo potrebuje.

60-letnik z milijonom evrov premoženja ga morda ne potrebuje.

60-letnik, od katerega je finančno odvisen partner, pa ga morda potrebuje.

Življenjska situacija je pomembnejša od rojstnega datuma.

In še nekaj: življenjsko zavarovanje ni varčevanje

To je pomembno razumeti.

Pri klasičnem rizičnem življenjskem zavarovanju za primer smrti je osnovni namen zavarovanje tveganja smrti. Če zavarovanec preživi zavarovalno obdobje, se zavarovalna vsota za primer smrti ne izplača; takšna polica nima varčevalne komponente.

Zato ni smiselno primerjati:

»Koliko bom vplačal?«

samo s tem:

»Koliko bom dobil nazaj?«

Če zavarovanje opravlja svojo funkcijo, je njegov namen predvsem to, da v primeru velikega finančnega problema zagotovi veliko izplačilo.

Podobno kot pri požarnem zavarovanju hiše.

Če hiša ne zgori, ne zahtevate povračila vseh premij.

Plačevali ste za to, da bi bili zaščiteni pred veliko izgubo.

Največja napaka je kupiti napačno zavarovanje

Človek lahko življenjsko zavarovanje potrebuje, pa kljub temu sklene slabo polico.

Lahko je zavarovalna vsota prenizka.

Lahko je trajanje napačno.

Lahko so vključena kritja, ki jih sploh ne potrebuje.

Lahko so izključitve, ki jih ni razumel.

Lahko plačuje več, kot bi bilo potrebno za primerljivo kritje.

ZPS zato svetuje, naj potrošnik pred sklenitvijo v celoti razume vsebino zavarovanja in primerja različne ponudbe. (ZPS)

Pri življenjskem zavarovanju je to še posebej pomembno, ker ne kupujete stvari, ki jo lahko preizkusite v trgovini.

Kupujete obljubo, da bo denar na voljo takrat, ko ga bo vaša družina najbolj potrebovala.

Pravo vprašanje ni »Ali ga imam?«

Veliko ljudi ima neko življenjsko zavarovanje.

Morda so ga sklenili pred desetimi ali dvajsetimi leti.

Morda zaradi kredita.

Morda prek banke.

Morda zato, ker jim ga je ponudil zastopnik.

Toda vprašanje ni samo, ali imate življenjsko zavarovanje.

Vprašanje je:

Ali danes ustreza vašemu življenju?

Vmes se je lahko zgodilo marsikaj.

Rodili so se otroci.

Otroci so odrasli.

Kupili ste hišo.

Odplačali ste kredit.

Zamenjali ste službo.

Začeli ste podjetje.

Partner ima danes drugačen dohodek.

Pridobili ste premoženje.

Ali pa se je zgodilo ravno nasprotno.

Zato je življenjsko zavarovanje smiselno občasno ponovno pregledati.

Preprost test

Sedite za mizo in si brez zavarovalnega zastopnika odgovorite na šest vprašanj:

1. Kdo je finančno odvisen od mene?

2. Koliko bi znašal moj izgubljeni letni dohodek?

3. Koliko dolgov bi ostalo za mano?

4. Koliko denarja bi imela družina takoj na voljo?

5. Koliko časa bi lahko družina živela brez mojega prihodka?

6. Kaj bi se moralo zgoditi, če zavarovanja ne bi imel?

Če je odgovor na zadnje vprašanje:

»Morali bi prodati hišo, se močno zadolžiti ali bi partner moral bistveno spremeniti življenje,«

potem je vredno življenjsko zavarovanje vzeti zelo resno.

Če pa je odgovor:

»Družina bi lahko brez večjih težav nadaljevala življenje,«

potem morda zavarovanja ne potrebujete.

In to je povsem legitimna odločitev.

Življenjsko zavarovanje ni znak strahu

Včasih ljudje o življenjskem zavarovanju neradi govorijo.

Kot da bi z razmišljanjem o smrti priklicali nekaj slabega.

Toda življenje je pač takšno.

Nihče ne ve, koliko časa ima.

Zavarovanje zato ni pesimistično razmišljanje.

Lahko je zelo praktična oblika odgovornosti.

Ne kupujete ga zato, ker pričakujete, da boste umrli.

Kupujete ga zato, ker veste, da če se to zgodi, bodo morali drugi živeti naprej.

In če so od vas finančno odvisni, jim lahko pustite nekaj več kot samo premoženje.

Lahko jim pustite čas.

Mir.

Možnost izbire.

In predvsem možnost, da jim po tragediji ni treba takoj reševati še denarnih težav.

Na koncu je odločitev presenetljivo preprosta

Življenjsko zavarovanje potrebujete predvsem takrat, ko bi vaša smrt povzročila finančni problem ljudem, ki ostanejo za vami.

Če tega problema ni, ga ni treba umetno ustvarjati.

Če pa obstaja, ga ni pametno ignorirati.

Zato pred podpisom police ne vprašajte najprej:

»Kolikšna je mesečna premija?«

Vprašajte:

»Koliko denarja bi moja družina potrebovala, če mene jutri ne bi bilo?«

Šele ko poznate odgovor, lahko začnete iskati pravo zavarovanje.

In včasih je najboljši nasvet res skleniti življenjsko zavarovanje. Včasih pa je najboljši nasvet – ne sklenite ga.

Pomembno je samo, da je odločitev vaša in da temelji na dejanskem finančnem položaju vaše družine, ne na strahu ali prodajnem nagovoru.

CTA

👉 Ne veste, ali življenjsko zavarovanje sploh potrebujete?
Najprej ugotovite, kaj bi se finančno zgodilo z vašo družino, če vas jutri ne bi bilo. Na podlagi prihodkov, dolgov, otrok, partnerjevega dohodka in vašega premoženja je mogoče precej bolj pošteno oceniti, ali zavarovanje potrebujete – in če ga, koliko.