Predstavljajte si, da vaš zaposleni opravlja montažo pri stranki. Med premikanjem opreme po nesreči poškoduje drag stroj. Ali pa delavec pri dostavi blaga opraska drago vozilo naročnika, serviser med popravilom poškoduje napravo ali zaposleni pri izvajanju gradbenih del uniči del sosednjega objekta.

Delo je bilo opravljeno z namenom, da bi podjetje ustvarilo prihodek. Namesto tega pa se pojavi nepričakovan strošek. Stranka zahteva povračilo škode, njen zahtevek pa lahko znaša nekaj sto, nekaj tisoč ali celo več deset tisoč evrov.

Takrat se podjetnik znajde pred pomembnim vprašanjem: ali mora škodo plačati zaposleni, ki jo je povzročil, ali podjetje, v katerem je zaposlen? In ali lahko strošek krije zavarovalnica?

Odgovor je odvisen od okoliščin dogodka, pravne odgovornosti in sklenjenega zavarovanja. V številnih primerih lahko za škodo, ki jo zaposleni povzroči tretji osebi pri delu, odgovarja delodajalec. Če ima podjetje ustrezno zavarovanje odgovornosti, lahko zavarovalnica krije upravičeni zahtevek, če so izpolnjeni pogoji iz zavarovalne pogodbe.

Prav zato je pomembno, da podjetnik razume, kako je odgovornost urejena, kaj lahko pomeni za njegovo poslovanje in kako se lahko pred takšnimi tveganji ustrezno zaščiti.

Kdo je odgovoren, če zaposleni poškoduje premoženje stranke?

Pri odgovoru na to vprašanje je treba razlikovati med zaposlenim, delodajalcem in zavarovalnico.

Zaposleni je oseba, ki je neposredno opravila delo oziroma s svojim ravnanjem povzročila škodo. Delodajalec pa organizira delo, zaposluje ljudi in v okviru poslovanja prevzema določena tveganja. Zavarovalnica lahko prevzame del finančnih posledic odgovornosti, če je ta vključena v sklenjeno zavarovanje.

Predstavljajmo si, da podjetje pošlje zaposlenega na servisiranje opreme pri poslovnem naročniku. Med običajnim opravljanjem naloge zaposleni po nesreči poškoduje napravo, ki pripada stranki.

Stranka se praviloma ne bo najprej spraševala, kako naj odškodnino izterja od posameznega delavca. Obrnila se bo na podjetje, s katerim ima sklenjeno pogodbo oziroma ki je izvajalo storitev.

To je tudi razlog, zakaj je odgovornost delodajalca tako pomembna za podjetniško zavarovanje.

Po splošnem pravilu slovenskega odškodninskega prava lahko delodajalec odgovarja za škodo, ki jo delavec pri delu ali v zvezi z delom povzroči tretji osebi, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Konkretno odgovornost je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera in veljavno zakonodajo.

To pomeni, da podjetje ne more preprosto predpostaviti, da se bo vsak zahtevek samodejno prenesel na zaposlenega samo zato, ker je prav on povzročil škodo.

Ali mora škodo vedno plačati podjetje?

Ne nujno. Pomembno je, kako je škoda nastala in v kakšnih okoliščinah je zaposleni ravnal.

Če zaposleni pri običajnem opravljanju svojih delovnih nalog po nesreči poškoduje tujo lastnino, lahko za škodo odgovarja delodajalec v skladu z veljavnimi pravili.

Drugače je lahko, če zaposleni ravna zunaj svojih delovnih nalog, povzroči škodo v okoliščinah, ki niso povezane z delom, ali ravna namenoma. Takrat je treba odgovornost presojati posebej.

Poglejmo nekaj primerov.

Primer 1: Zaposleni pri montaži poškoduje opremo stranke

Podjetje se ukvarja z montažo industrijske opreme. Zaposleni pri nameščanju nove naprave po nesreči poškoduje stroj, ki je že v lasti naročnika.

Ker je do dogodka prišlo med opravljanjem dogovorjenega dela, lahko nastane odškodninska odgovornost podjetja. Pomembno bo ugotoviti, kaj se je zgodilo, kdo je za škodo odgovoren in kakšne so njene posledice.

Če ima podjetje ustrezno zavarovanje odgovornosti, se lahko zahtevek obravnava v okviru tega zavarovanja.

Primer 2: Zaposleni pri dostavi poškoduje vozilo naročnika

Delavec dostavlja blago na lokacijo stranke. Med razkladanjem z vozičkom zadene parkirano vozilo in poškoduje karoserijo.

Tudi v tem primeru je treba presoditi okoliščine dogodka in odgovornost. Če je podjetje odgovorno, lahko nastane obveznost povračila škode.

Ali bo zahtevek pokrit iz zavarovanja odgovornosti, je odvisno od pogojev police. Pri uporabi motornih vozil ali določenih delovnih strojev lahko pridejo v poštev tudi druga, posebna zavarovanja.

Primer 3: Zaposleni namerno poškoduje tujo lastnino

Predstavljajmo si, da zaposleni iz jeze namerno poškoduje opremo poslovnega partnerja.

Takšen primer se bistveno razlikuje od nenamerne poškodbe pri običajnem delu. Presoditi je treba, ali in v kakšnem obsegu odgovarja zaposleni oziroma delodajalec. Poleg tega so namerna ravnanja pogosto izključena iz zavarovalnega kritja ali zanje veljajo posebne omejitve.

Podjetnik zato ne sme predpostaviti, da bo zavarovalnica poravnala vsak zahtevek, ki je povezan z ravnanjem zaposlenega.

Ključno je, da odgovornost in zavarovalno kritje nista isto. Tudi če obstaja pravna odgovornost, to še ne pomeni, da bo zavarovalnica nujno krila vse nastale stroške.

Ali lahko podjetje od zaposlenega zahteva povračilo škode?

To je vprašanje, ki si ga podjetniki pogosto zastavijo takoj, ko ugotovijo, da je zaposleni poškodoval premoženje stranke.

Razumljivo je, da si delodajalec želi povrniti nastali strošek. Vendar to ne pomeni, da lahko zaposlenemu avtomatično odtegne znesek škode od plače ali mu brez ustrezne pravne podlage izstavi zahtevo za plačilo.

V slovenskem delovnem pravu je pomembno razlikovati med odgovornostjo delodajalca do tretje osebe in morebitno odgovornostjo zaposlenega do delodajalca.

Za odškodninsko odgovornost delavca delodajalcu je praviloma pomembno, ali je delavec škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Za presojo je treba upoštevati veljavno delovnopravno ureditev in konkretne okoliščine.

To pomeni, da vsaka nenamerna napaka zaposlenega še ne daje avtomatične podlage za to, da bi moral delavec delodajalcu povrniti celotno škodo.

Če podjetje meni, da obstaja podlaga za zahtevek do zaposlenega, je smiselno, da pred ukrepanjem preveri pravni položaj in upošteva pravila delovnega prava.

Pomembno je tudi, da delodajalec loči med običajno človeško napako pri delu in ravnanjem, ki pomeni bistveno hujšo kršitev dolžnosti.

V praksi je zato bolje, da ima podjetje jasne postopke za obravnavo škodnih dogodkov, dokumentiranje okoliščin in ugotavljanje odgovornosti, namesto da bi vnaprej predpostavilo, da mora vse plačati zaposleni.

Kako lahko podjetju pomaga zavarovanje odgovornosti?

Zavarovanje odgovornosti podjetja je namenjeno zaščiti pred določenimi odškodninskimi zahtevki, za katere je podjetje pravno odgovorno.

Če zaposleni med opravljanjem dela poškoduje premoženje stranke, je tak dogodek lahko zajet v zavarovanju splošne oziroma obratovalne odgovornosti. Toda to je odvisno od dejavnosti, vrste škode in vsebine konkretne police.

Če so izpolnjeni pogoji za kritje, lahko zavarovalnica krije upravičeni odškodninski zahtevek do dogovorjene višine in v skladu s pogodbenimi določili.

To lahko pomeni pomembno razliko za podjetje.

Brez ustreznega zavarovanja bi moralo podjetje morebitno obveznost poravnati iz lastnih sredstev, če je zanjo odgovorno. Zavarovanje pa lahko prevzame dogovorjeni del finančnega bremena in tako pomaga zaščititi likvidnost podjetja.

Vendar je treba pred sklenitvijo preveriti, ali polica res ustreza tveganjem vaše dejavnosti.

Kaj mora podjetnik preveriti pri zavarovanju?

1. Ali zavarovanje vključuje škodo, ki jo povzročijo zaposleni?

Preverite, ali polica vključuje odgovornost podjetja za škodo, ki jo zaposleni povzročijo tretjim osebam pri opravljanju dela ali v zvezi z delom.

2. Ali so vključene poškodbe tujih stvari?

Preverite, ali kritje zajema materialno škodo na premoženju strank, naročnikov in drugih tretjih oseb.

3. Ali obstajajo omejitve glede premoženja, s katerim zaposleni delajo?

Nekatere police lahko posebej obravnavajo stvari, ki so podjetju zaupane, jih ima v hrambi, obdelavi, prevozu ali uporabi. To je posebej pomembno za serviserje, monterje, prevoznike in izvajalce del pri strankah.

4. Ali so kriti vsi pomembni načini izvajanja dela?

Če zaposleni opravljajo dela na lokacijah strank, v delavnicah, skladiščih ali na gradbiščih, preverite, ali so ta tveganja vključena v zavarovanje.

5. Kakšna je zavarovalna vsota?

Zavarovalna vsota določa dogovorjeno mejo kritja. Če zaposleni poškoduje drago industrijsko napravo ali več kosov opreme, lahko škoda hitro preseže prenizko zavarovalno vsoto.

6. Kakšna je odbitna franšiza?

Pri nekaterih policah del škode ostane v breme zavarovanca. Zato preverite, kolikšen strošek bi moralo podjetje v primeru škodnega dogodka poravnati samo.

7. Katere izključitve veljajo?

Posebej preverite obravnavo namerne škode, škode na zaupanem premoženju, napak pri izvedbi storitev in drugih tveganj, ki so značilna za vaše delo.

Šele ko poznate te podrobnosti, lahko realno ocenite, koliko zaščite vam zavarovanje dejansko zagotavlja.

Zakaj je pomembno, ali zaposleni poškoduje tujo stvar, s katero dela?

To je ena od podrobnosti, ki jo podjetniki pri izbiri zavarovanja pogosto spregledajo.

Predstavljajmo si servisno podjetje, ki popravlja industrijske stroje. Stranka mu zaupa napravo, zaposleni pa jo med popravilom po nesreči dodatno poškoduje.

Na prvi pogled se zdi, da gre za običajno materialno škodo, ki bi jo moralo kriti zavarovanje odgovornosti. Vendar lahko zavarovalni pogoji drugače obravnavajo premoženje, ki ga ima podjetje v svoji oskrbi, ga popravlja, obdeluje ali uporablja.

Podobno velja za čistilno podjetje, ki poškoduje površino, ki jo čisti, ali za izvajalca, ki med prenovo poškoduje del objekta, na katerem dela.

Pri takšnih dejavnostih je nujno preveriti, ali zavarovanje krije škodo na predmetu same storitve in morebitno posledično škodo na drugem premoženju.

V nasprotnem primeru lahko podjetnik šele ob škodnem dogodku ugotovi, da ima zavarovanje, vendar ne zagotavlja pričakovane zaščite za konkretno situacijo.

Zato zavarovalnemu zastopniku natančno opišite, kaj zaposleni dejansko počnejo, s kakšno opremo delajo in kakšno premoženje jim stranke zaupajo.

Kaj pa, če škodo povzroči zaposleni podizvajalca?

Podjetja pogosto sodelujejo s podizvajalci, zlasti pri gradbenih, montažnih, servisnih in drugih projektih.

Če delavec podizvajalca poškoduje premoženje vašega naročnika, se lahko pojavi vprašanje, ali odgovarja podizvajalec, vaše podjetje ali oba, odvisno od okoliščin in pravnih razmerij.

Odgovora ni mogoče določiti samo na podlagi tega, kdo je bil fizično prisoten na kraju dogodka. Pomembni so pogodbe, način organizacije dela, vzrok škode in veljavna pravna pravila.

Če pri izvedbi projektov redno uporabljate podizvajalce, je smiselno preveriti:

• ali imajo ustrezno zavarovanje odgovornosti;
• ali njihovo zavarovanje zajema dejavnosti, ki jih dejansko opravljajo;
• ali vaše zavarovanje obravnava tveganja sodelovanja s podizvajalci;
• ali pogodbe jasno določajo odgovornosti posameznih izvajalcev;
• ali naročnik zahteva določeno višino zavarovalne vsote.

Pri večjih projektih je takšen pregled še posebej pomemben, saj lahko vrednost tuje opreme ali objekta bistveno presega vrednost samega naročila.

Kaj storiti, ko zaposleni poškoduje premoženje stranke?

Ko se škoda zgodi, je pomembno, da podjetje ravna hitro, premišljeno in dokumentirano.

1. Najprej preprečite dodatno škodo

Če je mogoče, zavarujte območje in preprečite nadaljnje poškodbe. Če je na primer poškodovana naprava, katere nadaljnja uporaba bi lahko povzročila dodatno škodo, poskrbite za ustrezne ukrepe.

2. Dokumentirajte dogodek

Zabeležite čas, kraj in okoliščine dogodka. Fotografirajte poškodovano premoženje, zberite podatke o prisotnih osebah in shranite relevantno dokumentacijo.

Pomembno je, da se zapis opira na dejstva, ne na ugibanja o tem, kdo je kriv.

3. Obvestite odgovorno osebo v podjetju

Zaposleni naj dogodek čim prej sporoči nadrejenemu. Podjetje mora imeti jasen postopek, da se škodni dogodki ne prikrivajo ali prijavljajo šele po več dneh.

4. Preverite zavarovalno polico

Če je dogodek potencialno krit, čim prej obvestite zavarovalnico ali zavarovalnega zastopnika in upoštevajte prijavne roke ter navodila iz police.

Ne čakajte, da stranka pošlje formalni odškodninski zahtevek, če zavarovalni pogoji zahtevajo zgodnejšo prijavo dogodka.

5. Ne obljubljajte plačila brez preverjanja

Stranki pokažite, da dogodek obravnavate resno, vendar ne obljubljajte plačila celotnega zahtevka, dokler niso preverjeni okoliščine, odgovornost in zavarovalni pogoji.

Pred priznanjem odgovornosti ali sklenitvijo poravnave preverite navodila zavarovalnice, saj lahko polica določa posebne zahteve.

6. Ugotovite, kako preprečiti ponovitev

Po obravnavi dogodka preverite, ali bi lahko škodo preprečili z boljšimi navodili, dodatnim usposabljanjem, drugačnim načinom prevoza ali zaščito opreme.

Namen ni zgolj ugotoviti, kdo je povzročil škodo, ampak tudi zmanjšati verjetnost, da se bo podobna situacija ponovila.

Kako velika je lahko finančna posledica za podjetje?

Podjetnik si lahko misli, da je poškodba tuje lastnine običajno omejena na strošek popravila. V resnici pa so lahko finančne posledice odvisne tudi od tega, kaj se zgodi po poškodbi.

Če zaposleni poškoduje napravo, ki jo stranka potrebuje za vsakodnevno poslovanje, lahko poleg popravila nastanejo še dodatni stroški. Stranka lahko v določenih okoliščinah uveljavlja tudi druge oblike škode, če zanje obstaja ustrezna pravna podlaga.

Poglejmo poenostavljen primer.

Vaš zaposleni med montažo poškoduje napravo, katere popravilo stane 8.000 evrov. Če bi se izkazalo, da je podjetje odgovorno, bi bilo treba ugotoviti, ali so poleg stroška popravila upravičene tudi druge postavke zahtevka.

Če bi stranka zaradi dogodka uveljavljala še dodatno škodo, bi lahko skupni zahtevek presegel prvotno oceno.

To ne pomeni, da bo vsaka takšna zahteva upravičena ali da bo zavarovalnica krila vse postavke. Pomeni pa, da podjetje pri izbiri zavarovalne vsote ne bi smelo upoštevati samo običajnih manjših poškodb.

Če zaposleni delajo z dragimi stroji, elektronsko opremo, vozili ali drugo vredno lastnino strank, mora biti višina kritja prilagojena realnim tveganjem.

Kako zmanjšati tveganje, da zaposleni poškodujejo tujo lastnino?

Zavarovanje je pomemben del zaščite, vendar je še bolje, če do škode sploh ne pride.

Podjetje lahko veliko naredi z dobro organizacijo dela, ustreznim usposabljanjem in jasnimi postopki.

Zaposlenim zagotovite jasna navodila. Vsak mora vedeti, kako varno ravnati z opremo stranke, kako premikati predmete in kaj storiti, če opazi nevarnost.

Poskrbite za ustrezno usposobljenost. Zaposleni, ki delajo z dragimi napravami ali izvajajo zahtevne posege, morajo poznati postopke, ki zmanjšujejo tveganje poškodb.

Uporabljajte ustrezno zaščitno opremo. Pri prevozu, montaži in premikanju predmetov lahko primerna embalaža, zaščitne podloge in ustrezna transportna oprema preprečijo veliko škode.

Preverjajte stanje delovnih pripomočkov. Poškodovana orodja, neustrezni vozički ali dotrajana oprema lahko povečajo tveganje za nesrečo.

Uredite postopek prijave škode. Zaposleni morajo vedeti, da morajo vsak škodni dogodek nemudoma prijaviti, tudi če je škoda na prvi pogled majhna.

Redno preverjajte zavarovanje. Ko se spremeni dejavnost podjetja, vrednost projektov ali vrsta premoženja, s katerim delate, preverite, ali je treba prilagoditi tudi zavarovalno zaščito.

S temi ukrepi ne morete odpraviti vseh tveganj, lahko pa zmanjšate verjetnost škodnih dogodkov in izboljšate pripravljenost podjetja nanje.

Ali je zavarovanje odgovornosti smiselno tudi za manjša podjetja?

Da, tudi manjša podjetja lahko povzročijo škodo, ki je glede na njihovo velikost finančno zelo obremenjujoča.

Majhno servisno podjetje lahko poškoduje drago napravo. Samostojni izvajalec lahko med delom pri naročniku povzroči škodo na objektu. Manjše podjetje za montažo lahko pri enem samem projektu naleti na zahtevek, ki presega njegov običajni mesečni prihodek.

Velikost podjetja sama po sebi ne določa velikosti možne škode.

Pri manjših podjetjih je lahko finančna rezerva omejena, zato je še pomembneje razumeti, katera tveganja bi bilo težko pokriti iz lastnih sredstev.

Pri tem ni nujno, da vsako podjetje potrebuje enak obseg zavarovanja. Smiselno je oceniti dejavnost, vrednost premoženja, s katerim zaposleni delajo, pogodbene obveznosti in verjetne posledice škodnega dogodka.

Cilj ni kupiti čim več zavarovanj, temveč izbrati zaščito, ki ustreza dejanskim tveganjem podjetja.

Ne prepustite zaščite podjetja naključju

Če zaposleni pri delu poškoduje tujo lastnino, se lahko podjetje znajde pred odškodninskim zahtevkom, ki ga ne bo mogoče preprosto prezreti. Kdo bo odgovarjal in kdo bo plačal škodo, je odvisno od okoliščin dogodka, pravnih pravil in zavarovalne zaščite.

V številnih primerih lahko za škodo, ki jo zaposleni povzroči tretji osebi pri delu, odgovarja delodajalec. Ustrezno zavarovanje odgovornosti lahko pomaga pri kritju upravičenih zahtevkov, vendar le v obsegu, ki ga določajo zavarovalni pogoji.

Zato je pomembno, da ne preverite samo, ali imate zavarovanje, temveč tudi, ali je primerno za vašo dejavnost, ali vključuje škodo na premoženju strank in ali vsebuje ustrezno kritje za stvari, s katerimi vaši zaposleni neposredno delajo.

Želite preveriti, ali je vaše podjetje ustrezno zavarovano?

Če vaši zaposleni opravljajo montažna, servisna, gradbena, transportna, čistilna ali druga dela pri strankah, je smiselno preveriti, kakšno zaščito imate pred odškodninskimi zahtevki zaradi poškodbe tuje lastnine.

Obiščite našo kontaktno stran in izpolnite kontaktni obrazec. Opišite, s čim se vaše podjetje ukvarja, kakšna dela opravljajo vaši zaposleni in s kakšnim premoženjem strank prihajajo v stik. Dodajte tudi morebitna vprašanja o obstoječi zavarovalni polici.

Na podlagi teh informacij se lahko pogovorimo o vaših potrebah in možnostih ustreznejšega zavarovanja odgovornosti.

Ena sama poškodba drage opreme lahko povzroči velik nepričakovan strošek. Zato je bolje preveriti zavarovalno zaščito pravočasno, ko lahko o njej odločate premišljeno, ne šele takrat, ko je odškodninski zahtevek že na vaši mizi.