Ko podjetnik kupi bager za 100.000 evrov, je vprašanje zavarovanja precej logično:
Koliko bo stal kasko?
Težava je, da na to vprašanje ni mogoče pošteno odgovoriti z eno številko.
Za osebni avtomobil lahko še nekako rečemo, da bo kasko stal toliko in toliko. Pri delovnem stroju pa je zgodba precej bolj zapletena. Bager, viličar, traktor, nakladalnik ali žerjav nimajo enakega tveganja, niti se ne uporabljajo na enak način.
Zavarovalnica zato pri določanju premije gleda predvsem na vrednost stroja, njegovo vrsto, način uporabe, obseg kritja in tveganost dejavnosti.
Pri strojelomnem zavarovanju za podjetja zavarovalnice med drugim upoštevajo vrsto dejavnosti, vrsto strojev, zavarovalno vsoto in izbrani obseg kritja. (Generali)
Zato je bolj koristno od vprašanja »koliko stane?« razumeti:
Od česa je cena sploh odvisna?
Za stroj za 20.000 evrov ne boste plačali enako kot za stroj za 200.000 evrov
Najbolj očiten dejavnik je vrednost stroja.
Če zavarujete stroj, vreden 20.000 evrov, je finančno tveganje zavarovalnice precej manjše kot pri stroju, vrednem 200.000 evrov.
Toda cena zavarovanja ni preprosto določen odstotek vrednosti stroja.
Zavarovalnica mora oceniti tudi verjetnost škode in njeno možno višino.
Bager, ki dela osem ur dnevno na velikem gradbišču, je drugačno tveganje kot stroj, ki je večino časa v zaprtem objektu.
Zato dva stroja enake vrednosti lahko dobita precej različni ponudbi.
Na ceno vpliva tudi to, kaj stroj počne
To je pri delovnih strojih še posebej pomembno.
Ni isto, ali imate:
- viličarja v skladišču,
- bager na gradbišču,
- gozdarski stroj v gozdu,
- traktor na kmetiji,
- žerjav na gradbišču,
- komunalno vozilo na javnih površinah.
Vsak od njih ima drugačna tveganja.
Bager se lahko prevrne.
Viličar lahko poškoduje tovor ali skladiščno opremo.
Gozdarski stroj dela na zahtevnem terenu.
Žerjav dviguje težka bremena.
Prav način uporabe zato pomembno vpliva na zavarovalno premijo.
Največja razlika je lahko v obsegu zavarovanja
Tu se pogosto skriva odgovor na vprašanje, zakaj je ena ponudba precej dražja od druge.
Recimo, da za isti bager dobite dve ponudbi.
Prva je 1.000 evrov na leto.
Druga 1.600 evrov.
Na prvi pogled je druga ponudba draga.
Toda če prva krije samo omejen nabor nevarnosti, druga pa širše kasko kritje, tatvino, naravne nevarnosti in dodatno strojelomno kritje, primerjava ni več tako preprosta.
Ne primerjajte samo premije. Primerjajte, kaj za to premijo dobite.
Tudi zavarovalnice pri poslovnih vozilih ločujejo med splošnim kaskom, delnimi kasko kombinacijami in strojelomnim zavarovanjem delovnih naprav.
Koliko lahko torej stane?
Tukaj je treba biti pošten.
Enotnega cenika za zavarovanje delovnih strojev ni.
Za nekatere manjše delovne naprave obstajajo javno objavljeni ceniki. Na primer, eden od objavljenih cenikov za določene skupine vrtnega in delovnega orodja navaja letne premije že od približno 12 evrov, pri dražjih napravah pa premija narašča glede na njihovo vrednost.
Toda to niso cene za velike bagre, žerjave ali težko gradbeno mehanizacijo.
Pri resnih delovnih strojih se premija praviloma določi individualno.
Zato bi bilo zavajajoče napisati:
»Zavarovanje bagra stane 500 evrov na leto.«
Lahko stane manj.
Lahko precej več.
Odvisno od konkretnega stroja in kritja.
Primer: bager za 100.000 evrov
Poglejmo bolj življenjsko.
Podjetje ima bager v vrednosti 100.000 evrov.
Bager uporablja vsak dan na različnih gradbiščih.
Lastnik želi zaščito pred večjimi škodami.
Na voljo ima različne možnosti.
Osnovnejša zaščita
Lastnik se odloči za ožji obseg kritja.
Premija je nižja.
Toda določena tveganja ostanejo na njegovih ramenih.
Širši kasko
Vključi širše kritje za poškodbe, požar, naravne nevarnosti, krajo in druga dogovorjena tveganja.
Premija je višja.
Toda tudi zaščita je bistveno večja.
Kasko + strojelom
Lastnik želi zaščititi tudi določena tveganja mehanskih in drugih notranjih poškodb stroja.
Takrat se lahko doda strojelomno zavarovanje.
Pri takšnem zavarovanju se premija med drugim določa glede na vrsto stroja, dejavnost, višino zavarovalne vsote in izbrani obseg kritja.
Zato cena ni več samo cena »kaska«.
Gre za celoten paket zaščite.
Franšiza lahko precej spremeni ceno
Pri zavarovanju se pogosto srečamo s franšizo oziroma lastno soudeležbo pri škodi.
Recimo, da imate stroj zavarovan s franšizo 1.000 evrov.
Če nastane priznana škoda v višini 10.000 evrov, del škode nosite sami.
Zakaj bi nekdo sploh izbral franšizo?
Ker lahko s tem zmanjša premijo.
In tu se pojavi pomembna odločitev:
Ali želim plačevati več za zavarovanje in imeti manjšo lastno udeležbo ali želim del tveganja prevzeti sam in plačevati nižjo premijo?
Za veliko podjetje z več stroji je lahko odgovor drugačen kot za samostojnega podjetnika z enim samim bagrom.
Cenejše zavarovanje ni vedno boljše
To je verjetno najpomembnejša stvar pri celotni zgodbi.
Predstavljajte si dve ponudbi:
Ponudba A: 900 € na leto
Ponudba B: 1.300 € na leto
Razlika je 400 evrov.
Če gledamo samo ceno, je A očitni zmagovalec.
Toda potem ugotovimo, da ima A višjo franšizo, ožje kritje in ne vključuje nekaterih tveganj, ki so pri našem načinu dela precej verjetna.
B je dražja.
Toda v primeru večje škode je lahko bistveno koristnejša.
Zato je pravilnejše vprašanje:
Koliko me bo stalo zavarovanje glede na zaščito, ki jo dobim?
Starost stroja vpliva na račun
Nov stroj in deset let star stroj nimata enakega položaja.
Pri starejšem stroju je pomembna njegova dejanska vrednost, obraba in način obračuna škode.
Tudi strojelomno zavarovanje se lahko sklene na dejansko vrednost, pri čemer se pri določanju vrednosti upoštevajo nabavna vrednost nove stvari ter zmanjšanja zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti, če ni dogovorjeno drugače.
Zato je pomembno vedeti, kaj zavarovalnica razume kot zavarovalno vrednost.
Če stroj danes na trgu ni več vreden toliko kot ob nakupu, tega ne smemo ignorirati.
Kaj pa dodatna oprema?
Pri delovnem stroju je lahko dodatna oprema zelo draga.
Bager ima lahko več žlic.
Traktor ima priključke.
Tovornjak ima posebno nadgradnjo.
Viličar ima različne dodatke.
Če je dodatna oprema vredna 20.000 evrov, ni smiselno domnevati, da je avtomatično zavarovana samo zato, ker je pritrjena na stroj.
Pri nekaterih kasko pogojih je dodatna oprema predmet zavarovanja samo, če je posebej dogovorjena in navedena v pogodbi.
Zato je dobro ob ponudbi vprašati:
»Ali je v zavarovalno vrednost vključena tudi moja dodatna oprema?«
Kaj pa strojelom?
Tu se lahko cena zavarovanja spremeni precej bolj, kot človek pričakuje.
Kasko in strojelom namreč rešujeta različna tveganja.
Kasko je povezan predvsem z zunanjimi dogodki in nevarnostmi, ki jih določa polica.
Strojelomno zavarovanje pa je namenjeno nepričakovanemu poškodovanju ali uničenju strojev zaradi dogodkov, kot so lom, napake v materialu, konstrukciji ali izdelavi, padec ali prevrnitev ter drugi nezavarovani dogodki, če niso izključeni.
Za drag stroj je zato lahko zelo pomembno vprašanje:
»Ali potrebujem samo kasko ali tudi strojelomno zavarovanje?«
Ne pozabite na odgovornost
Potem je tu še tretje vprašanje.
Kaj če vaš bager poškoduje tujo hišo?
Kaj če viličar poškoduje blago drugega podjetja?
Kaj če traktor poškoduje drugo vozilo?
To ni več predvsem vprašanje kaska.
To je vprašanje odgovornosti.
Zato lahko pri delovnem stroju govorimo o treh različnih vrstah zaščite:
Kasko – poškoduje se moj stroj.
Strojelom – pride do določenih mehanskih, električnih ali drugih notranjih poškodb oziroma lomov.
Odgovornost – moj stroj povzroči škodo nekomu drugemu.
To so različni problemi in ni nujno, da jih rešuje ena sama polica.
Koliko bi moral biti pripravljen plačati?
Bolj kot absolutna številka je pomembno razmerje med premijo in tveganjem.
Če imate stroj v vrednosti 150.000 evrov, je letna premija nekaj sto ali nekaj tisoč evrov lahko povsem drugače videti, ko jo primerjate z morebitno izgubo 150.000 evrov.
Toda tudi tukaj ni smiselno pretiravati.
Če imate star stroj, vreden 10.000 evrov, in bi za zavarovanje plačevali nesorazmerno visok znesek, je mogoče bolj smiselno prevzeti del tveganja sami.
To je poslovna odločitev.
Zavarovanje ni cilj. Cilj je finančno obvladljivo tveganje.
Kako priti do dobre ponudbe?
Preden pokličete zavarovalnico ali zastopnika, pripravite:
- znamko in model stroja,
- leto izdelave,
- trenutno vrednost,
- nabavno vrednost,
- podatke o dodatni opremi,
- način uporabe,
- lokacije, kjer stroj dela,
- približno intenzivnost uporabe,
- informacijo o morebitnem leasingu,
- želeni obseg kritja.
Potem prosite za ponudbo.
Še bolje: prosite za dve ali tri različice.
Na primer:
Osnovna zaščita
Širši kasko
Širši kasko + strojelom
Tako boste veliko lažje videli, koliko vas posamezna stopnja zaščite dejansko stane.
Ne glejte samo letne premije
Recimo, da je ponudba 1.200 evrov na leto.
To pomeni približno 100 evrov na mesec.
Ko gledamo samo mesečni znesek, se morda ne zdi velik.
Toda pomembnejše vprašanje je:
Kaj dobim za teh 100 evrov?
Če zavarovanje pomeni, da je pri večji škodi na voljo finančna zaščita za stroj, vreden 100.000 evrov, je treba premijo ocenjevati v tem kontekstu.
Po drugi strani pa je lahko 1.200 evrov drago za zelo omejeno kritje.
Zato sama številka ne pove dovolj.
Najboljša ponudba je tista, ki ustreza vašemu stroju
Če bi imel dva nasveta za lastnika delovnega stroja, bi bila zelo preprosta.
Prvič: ne kupujte zavarovanja samo po najnižji ceni.
Drugič: ne plačujte za kritja, ki jih v vašem primeru ne potrebujete.
Če imate bager, ki vsak dan dela na gradbiščih, so pomembna druga tveganja kot pri viličarju v zaprtem skladišču.
Če imate en drag stroj, je lahko pomembna širša zaščita.
Če imate deset starejših strojev, je lahko bolj smiselna drugačna strategija.
Zavarovanje mora slediti vašemu poslu, ne obratno.
Preden sprejmete ponudbo, postavite ta vprašanja
Pred podpisom police vprašajte:
Kolikšna je zavarovalna vrednost stroja?
Ali je vključena dodatna oprema?
Kaj krije kasko?
Kaj krije strojelom?
Ali velja kritje med dejanskim delom stroja?
Kakšna je franšiza?
Kako se obračuna popolno uničenje stroja?
Kako se obračuna delna škoda?
Katere so glavne izključitve?
Ali je vključena tatvina?
Ali je vključena odgovornost za škodo tretjim osebam?
Na zadnje vprašanje je posebej pomembno dobiti jasen odgovor, saj odgovornost in kasko nista ista stvar.
In zdaj odgovor na vprašanje: koliko stane?
Če pričakujete eno številko, vas moram razočarati.
Zavarovanje delovnega stroja nima univerzalne cene.
Premija je odvisna od konkretnega stroja, njegove vrednosti, starosti, načina uporabe, dejavnosti, izbranih kritij, franšize in drugih okoliščin.
Pri nekaterih manjših delovnih napravah so lahko premije zelo nizke, medtem ko se pri dragih profesionalnih strojih cena določa individualno. Pri strojelomnem zavarovanju zavarovalnice izrecno navajajo, da na premijo vplivajo vrsta dejavnosti, vrsta strojev, zavarovalna vsota in obseg kritja.
Zato je najboljši način, da ugotovite ceno, konkretna ponudba na podlagi podatkov o vašem stroju.
Toda še pomembnejše je nekaj drugega.
Ne vprašajte samo:
»Koliko stane zavarovanje?«
Vprašajte:
»Koliko me bo stalo, če stroja ne zavarujem in se jutri zgodi najhujša škoda?«
Če je odgovor 100.000, 200.000 ali 500.000 evrov, postane nekaj tisoč evrov letne premije precej drugačen strošek, kot se je zdelo na začetku.
Zaključek
Cena zavarovanja delovnega stroja je odvisna od konkretnega stroja in konkretnega tveganja.
Zato ni pametno verjeti ponudbi, ki vam brez podatkov o stroju obljublja »ugodno zavarovanje«.
Najprej določite vrednost stroja.
Nato določite tveganja.
Potem izberite kritja.
Šele na koncu primerjajte ceno.
Dober zavarovalni posel ni tisti, pri katerem plačate najmanj. Je tisti, pri katerem za razumen denar dobite zaščito pred škodo, ki bi lahko resno ogrozila vaše poslovanje.
Če imate delovni stroj in želite preveriti, koliko bi vas stala ustrezna zaščita, pripravite podatke o stroju in njegovi uporabi. Pri primerjavi ponudb vedno zahtevajte tudi razlago kritij, izključitev in franšize – ne samo končne cene.