»Koliko me bo stalo zavarovanje sadovnjaka?«
To je povsem logično vprašanje.
Vsak sadjar mora gledati na stroške. Gnojila, škropiva, delo, gorivo, vzdrževanje mehanizacije, obiranje, skladiščenje … stroškov pri pridelavi sadja ni malo.
Zato je razumljivo, da želite pred sklenitvijo zavarovanja vedeti, koliko bo treba zanj odšteti.
Toda pri zavarovanju sadovnjaka ni ene univerzalne cene.
Cena je odvisna od tega, kaj zavarujete, koliko je vredna vaša proizvodnja in pred katerimi nevarnostmi jo želite zaščititi.
In prav zato je lahko cena za dva sadjarja precej različna.
Cena zavarovanja ni odvisna samo od velikosti sadovnjaka
Na prvi pogled bi lahko pomislili:
»Imam 5 hektarjev, torej je cena odvisna samo od 5 hektarjev.«
V resnici je pomembno precej več.
Pri določanju premije lahko vplivajo različni dejavniki, med drugim:
- površina sadovnjaka,
- vrsta sadja,
- sorta,
- pričakovani pridelek,
- vrednost pridelka,
- lokacija sadovnjaka,
- izbrane zavarovane nevarnosti,
- višina zavarovalne vsote,
- morebitna franšiza oziroma lastna udeležba,
- način pridelave,
- pogoji konkretnega zavarovanja.
Zato ni mogoče pošteno reči:
»Zavarovanje sadovnjaka stane X evrov na hektar.«
Takšen podatek brez dodatnega konteksta lahko hitro zavede.
Najprej je pomembno vedeti, kaj želite zavarovati
Cena je neposredno povezana z obsegom zaščite.
Če želite zaščititi pridelek samo pred določeno nevarnostjo, je lahko premija drugačna kot pri širšem obsegu kritja.
Pri sadjarstvu se lahko razmišlja o različnih vremenskih nevarnostih, kot so na primer toča, pozeba in druge nevarnosti, vendar niso vse avtomatično vključene v vsako zavarovanje.
Zato je prvo vprašanje:
Kaj želim zavarovati?
Šele nato pride vprašanje:
Koliko bo to stalo?
Vrednost pridelka je zelo pomembna
Predstavljajmo si dva sadjarja.
Prvi ima manjši nasad in pričakuje pridelek v vrednosti 10.000 evrov.
Drugi ima večji intenzivni nasad, kjer pričakuje vrednost pridelka 100.000 evrov.
Njuna finančna izpostavljenost ni enaka.
Če pride do velike škode, lahko drugi izgubi bistveno več.
Zato tudi strošek zavarovanja ni nekaj, kar bi lahko določili samo na podlagi števila dreves ali hektarjev.
Večja kot je vrednost tveganja, ki ga želite prenesti na zavarovalnico, pomembnejša je pravilna določitev zavarovalnega kritja.
Poceni zavarovanje ni nujno najboljše zavarovanje
Pri nakupu zavarovanja je zelo naravno iskati najnižjo ceno.
Toda pri sadovnjaku je lahko takšno razmišljanje nevarno.
Če izberete zelo nizko premijo, je pomembno preveriti, ali ste s tem dobili tudi zaščito, ki jo dejansko potrebujete.
Kaj vam pomaga poceni zavarovanje, če v primeru škode ugotovite, da določena nevarnost ni vključena?
Ali da je zavarovalna vsota prenizka?
Ali da velja pomembna franšiza?
Ali da določena škoda ni krita pod pogoji, ki ste jih pričakovali?
Zato je boljše vprašanje:
»Koliko stane ustrezna zaščita mojega sadovnjaka?«
Kaj pomeni franšiza?
Pri primerjavi zavarovanj je pomembno razumeti tudi franšizo oziroma lastno udeležbo pri škodi, če jo konkretno zavarovanje določa.
Poenostavljeno povedano: del škode lahko v določenih primerih ostane na strani zavarovanca.
Višja lastna udeležba lahko vpliva na višino premije, vendar pomeni tudi, da mora sadjar v primeru škode del finančnega bremena prevzeti sam.
Zato se ne splača gledati samo številke na ponudbi.
Vedeti morate, kaj ta številka pomeni, ko se zgodi škoda.
Koliko bi vas stala ena sama toča?
To je lahko zelo zanimiv izračun.
Recimo, da pričakujete pridelek v vrednosti 40.000 evrov.
Če močna toča poškoduje velik del pridelka, lahko nastane več tisoč evrov škode.
Zdaj primerjajte:
strošek zavarovanja skozi leto
in
potencialno finančno posledico ene večje škode.
Ne gre za to, da bi lahko vnaprej vedeli, ali bo toča prišla.
Ne moremo.
Gre za vprašanje, koliko finančnega tveganja želite nositi sami.
Kaj če toča pride samo enkrat v desetih letih?
Tudi to je pogosto vprašanje.
»Kaj če plačujem deset let in nikoli ne dobim ničesar?«
To je pravzaprav bistvo vsakega zavarovanja.
Zavarovanja ne kupujemo zato, ker želimo, da se škoda zgodi.
Kupujemo ga zato, ker ne želimo, da bi nas en sam velik dogodek finančno preveč prizadel.
Če se škoda ne zgodi, ste imeli mir in finančno zaščito v obdobju zavarovanja.
Če se zgodi, je lahko vrednost te zaščite bistveno večja od letnega stroška premije.
Cena mora biti povezana z vašim dejanskim sadovnjakom
Pri tem je pomembno, da zavarovanja ne določate na pamet.
Če se je vaš sadovnjak povečal, če ste posadili nov nasad ali spremenili strukturo pridelave, se je lahko spremenila tudi vrednost tveganja.
Morda je danes pridelek vreden bistveno več kot pred nekaj leti.
Morda imate novo sorto z višjo tržno vrednostjo.
Morda ste investirali v intenzivnejšo pridelavo.
Vse to so razlogi, da je smiselno občasno preveriti, ali je zavarovanje še vedno prilagojeno dejanskemu stanju.
Kaj vse vprašati, ko dobite ponudbo?
Ko dobite ponudbo za zavarovanje sadovnjaka, ne glejte samo končnega zneska.
Vprašajte:
Kaj je vključeno?
Katere nevarnosti so zavarovane?
Kaj ni vključeno?
Tudi izključitve so pomembne.
Kakšna je zavarovalna vsota?
Ali ustreza vrednosti vaše proizvodnje oziroma dogovorjenemu predmetu zavarovanja?
Ali obstaja franšiza?
Kolikšen del škode ostane na vaši strani?
Kdaj začne veljati zavarovanje?
Pri vremenskih nevarnostih je to lahko zelo pomembno.
Kako se ugotavlja škoda?
Dobro je vedeti, kaj se zgodi, ko pride do škodnega dogodka.
Zavarovanje je strošek. Velika škoda je lahko veliko večji strošek.
To je verjetno najbolj pošten način razmišljanja o zavarovanju.
Da, zavarovanje stane.
Vsako leto boste za zaščito plačali premijo.
Toda tudi nezavarovan sadovnjak ima svojo ceno.
Cena se pokaže takrat, ko pride do škode in jo morate v celoti nositi sami.
Če bi lahko večjo škodo brez težav pokrili iz svojih sredstev, je vaša odločitev lahko drugačna.
Če pa bi večja škoda pomenila težave pri poslovanju, zmanjšanje investicij ali zadolževanje, je smiselno zelo resno razmisliti o finančni zaščiti.
Koliko torej stane?
Pravi odgovor je:
odvisno od vašega sadovnjaka in izbranega kritja.
Za natančno ceno je treba poznati vsaj osnovne podatke o površini, kulturi, proizvodnji in želenem obsegu zavarovanja.
Zato je bolj pošteno pripraviti ponudbo za konkreten sadovnjak kot pa na spletu objaviti eno številko, ki bi veljala za vse.
Ne iščite samo najcenejšega zavarovanja
Pri sadovnjaku ni najpomembnejše, koliko stane polica.
Pomembno je, kaj se zgodi, ko jo potrebujete.
Če pride toča, pozeba ali drug zavarovan vremenski dogodek, želite vedeti, da ste pred tem razmišljali dovolj zgodaj in da razumete svojo zaščito.
Zato primerjajte ceno skupaj s kritjem, zavarovalno vsoto, franšizo in pogoji.
Če želite izvedeti, koliko bi stalo zavarovanje vašega sadovnjaka, nam pošljite povpraševanje.
Izpolnite kontaktni obrazec in nam posredujte osnovne podatke o vašem sadovnjaku.
Pripravimo lahko ponudbo, prilagojeno vašemu nasadu in tveganjem, ki jih želite zavarovati.
Cena zavarovanja je pomembna. Še pomembneje pa je, da veste, kaj dobite zanjo.