Ko človek razmišlja o
življenjskem zavarovanju, ga pogosto najprej zanima cena.
»Koliko bi plačeval na mesec?«
To je razumljivo. Nihče si ne želi novega mesečnega stroška, če ne ve, kaj bo za ta denar dobil.
Toda pri življenjskem zavarovanju cena ni določena tako kot pri televizorju, avtomobilu ali telefonu. Ne obstaja ena cena za vse.
Cena življenjskega zavarovanja je rezultat ocene tveganja in obsega zaščite, ki jo želite.
Zato lahko dva človeka enake starosti za podobno zavarovalno vsoto plačujeta različno premijo. Na ceno lahko vplivajo starost, zavarovalna vsota, zdravstveno stanje, življenjski slog, kajenje, poklic, nevarne dejavnosti in vrsta oziroma trajanje zavarovanja. (ZPS)
In prav zato vprašanje »Koliko stane življenjsko zavarovanje?« brez dodatnih podatkov nima prav dobrega odgovora.
Najprej je treba razumeti, kaj pravzaprav kupujete
Pri življenjskem zavarovanju ne kupujete izdelka, ki bi ga uporabljali vsak dan.
Kupujete finančno zaščito za primer, ko se zgodi nekaj, česar si nihče ne želi.
Če zavarovana oseba umre, zavarovalnica ob izpolnjenih pogojih pogodbe upravičencu izplača dogovorjeno zavarovalnino.
Zato cena ni samo vprašanje:
»Koliko plačujem?«
Pravo vprašanje je:
»Koliko finančne zaščite dobim za premijo, ki jo plačujem?«
To je bistvena razlika.
1. Starost je eden najpomembnejših dejavnikov
Pri življenjskem zavarovanju igra starost pomembno vlogo.
Mlajši človek ima statistično praviloma manjše tveganje smrti v posameznem prihodnjem obdobju kot starejši človek. Zato je lahko življenjsko zavarovanje, sklenjeno v mlajših letih, cenejše.
ZPS pri primerjavi življenjskih zavarovanj izrecno navaja starost kot enega ključnih dejavnikov premije in ugotavlja, da je zavarovanje praviloma cenejše, če ga sklenemo mlajši.
To pa ne pomeni, da je treba zavarovanje skleniti čim prej za vsako ceno.
Življenje se spreminja.
Človek pri 25 letih morda nima otrok, nima kredita in nima nikogar, ki bi bil finančno odvisen od njega.
Pri 35 letih je lahko zgodba popolnoma drugačna.
Stanovanje, kredit, dva otroka in družinski proračun, ki je odvisen od dveh plač.
Zato je pri življenjskem zavarovanju pomembna kombinacija starosti in življenjske situacije.
2. Višina zavarovalne vsote
To je precej logično.
Če želite, da bi bilo v primeru smrti izplačanih 50.000 evrov, je tveganje za zavarovalnico drugačno, kot če želite 200.000 evrov.
Višja zavarovalna vsota praviloma pomeni višjo premijo.
Toda tukaj ljudje pogosto naredijo napako.
Izberejo zavarovalno vsoto glede na to, koliko so pripravljeni plačevati, namesto glede na to, koliko bi njihovi družini dejansko koristilo.
Recimo, da družina potrebuje 150.000 evrov za poplačilo dolgov in prilagoditev življenju brez enega od prihodkov.
Zavarovanje za 30.000 evrov je lahko zelo poceni.
Toda vprašanje je:
Ali je dovolj?
Zavarovalna vsota bi morala izhajati iz potreb, ne samo iz velikosti denarnice.
Pri njenem določanju je smiselno upoštevati prihodke, mesečne izdatke, premoženje, število vzdrževanih oseb, obstoječa zavarovanja in dolgove.
3. Zdravstveno stanje
To je eden od razlogov, zakaj življenjskega zavarovanja ni mogoče pošteno oceniti samo na podlagi starosti.
Zavarovalnico zanima tveganje, ki ga prevzema.
Zato je pomembno tudi zdravstveno stanje zavarovanca.
Nekatere zdravstvene okoliščine lahko pomenijo višjo premijo, dodatne pogoje ali drugačen obseg kritja.
Zavarovalnice zdravstveno stanje uporabljajo pri oceni tveganja in določanju premije. Zato je pomembno, da so podatki ob sklenitvi zavarovanja resnični in popolni.
To je področje, kjer se ni pametno »pogajati« z resnico.
Če človek nekaj zamolči samo zato, da bi bila polica cenejša, lahko kasneje nastanejo veliko večji problemi.
Pri življenjskem zavarovanju je pomembno, da je polica veljavna takrat, ko jo družina najbolj potrebuje.
4. Kajenje in življenjski slog
Tudi način življenja lahko vpliva na ceno.
Kajenje je klasičen primer.
Zavarovalnice lahko pri oceni tveganja upoštevajo tudi druge življenjske navade in okoliščine. ZPS med dejavniki, ki lahko vplivajo na premijo, poleg starosti in zdravstvenega stanja navaja tudi kajenje, tvegan poklic in nevarnejše prostočasne dejavnosti.
To je logično.
Zavarovalnica ne ocenjuje, ali je človek »dober« ali »slab«.
Ocenjuje verjetnost, da bo morala v času trajanja pogodbe izplačati zavarovalnino.
5. Poklic
Nekateri poklici so statistično bolj tvegani od drugih.
Pisarna in delo na višini nista isto.
Prav tako ni vseeno, ali človek dela v okolju z majhnim tveganjem ali pri delu, kjer obstaja večja nevarnost težke poškodbe ali smrti.
Zato lahko poklic vpliva na pogoje življenjskega zavarovanja oziroma na oceno tveganja.
To je eden od razlogov, zakaj lahko dve osebi podobne starosti in z enako zavarovalno vsoto dobita različni ponudbi.
6. Nevarne dejavnosti v prostem času
Tudi tisto, kar počnemo po službi, lahko vpliva na oceno tveganja.
Če nekdo uživa v običajnih dejavnostih, je tveganje eno.
Če pa se redno ukvarja z ekstremnimi športi ali drugimi nevarnejšimi dejavnostmi, je lahko ocena drugačna.
ZPS med primeri navaja tudi ekstremne športe.
Zavarovalnica želi vedeti, kakšno tveganje dejansko prevzema.
Zato je pomembno, da so podatki o življenjskem slogu resnični.
7. Trajanje zavarovanja
Ni vseeno, ali želite zavarovanje za 10, 20 ali 30 let.
Daljše obdobje pomeni daljše trajanje zavarovalne zaščite in zato vpliva na izračun premije.
Toda tudi tukaj ni smiselno avtomatično izbrati najdaljšega možnega obdobja.
Vprašati se je treba:
Do kdaj me moji najbližji finančno potrebujejo?
Če imate majhne otroke, je lahko pomembno obdobje do njihove finančne samostojnosti.
Če imate dolgoročni stanovanjski kredit, je lahko pomembno obdobje do njegovega poplačila.
Tudi zavarovalnice pri priporočanju trajanja življenjskega zavarovanja poudarjajo povezavo med trajanjem zavarovanja in obdobjem, ko so svojci finančno odvisni od zavarovanca oziroma obstajajo dolgoročne finančne obveznosti.
8. Konstantna ali padajoča zavarovalna vsota
Tudi oblika zavarovanja lahko vpliva na ceno.
Pri konstantni zavarovalni vsoti ostaja dogovorjeni znesek skozi obdobje zavarovanja enak.
Pri padajoči zavarovalni vsoti pa se zavarovalna vsota skozi čas zmanjšuje.
To je lahko smiselno predvsem pri zavarovanju kredita, kjer se zmanjšuje tudi preostali dolg.
ZPS navaja, da je padajoča zavarovalna vsota praviloma cenejša od konstantne, vendar je njena zaščita drugačna.
To je dober primer, zakaj ni dovolj reči:
»Ta polica je cenejša.«
Vprašati je treba:
»Zakaj je cenejša in kaj s tem izgubim?«
9. Dodatna zavarovalna kritja
Osnovnemu življenjskemu zavarovanju je mogoče dodati različna dodatna kritja.
Na primer:
- nezgodno smrt,
- invalidnost,
- težje bolezni,
- nezgode,
- druga dogovorjena kritja.
Vsako dodatno kritje lahko pomeni dodatno premijo.
Tu se lahko zgodi nekaj zelo človeškega.
Človek začne z osnovno idejo:
»Rad bi zaščitil družino.«
Potem mu ponudijo še eno kritje.
Pa še eno.
In še eno.
Na koncu ima precej širok paket, vendar tudi precej višjo mesečno premijo.
To ni nujno slabo.
Toda vsako kritje bi moralo imeti svoj razlog.
Ne zavarujte nečesa samo zato, ker je mogoče. Zavarujte tisto, kar vam je pomembno.
10. Vrsta življenjskega zavarovanja
Cena je odvisna tudi od tega, kakšno življenjsko zavarovanje sploh sklepate.
Riziko življenjsko zavarovanje je namenjeno predvsem zaščiti za primer smrti.
Pri drugih oblikah življenjskega zavarovanja je lahko vključena tudi varčevalna oziroma naložbena komponenta.
Zato primerjava dveh polic samo po mesečni premiji ni dovolj.
Če ena polica stane 20 evrov na mesec, druga pa 50 evrov, še ne pomeni, da je prva boljša.
Lahko imata popolnoma drugačen namen in strukturo.
11. Način plačevanja premije
Premija se lahko plačuje mesečno, četrtletno, polletno ali letno, odvisno od konkretnega produkta in pogojev.
Način plačevanja lahko vpliva tudi na skupni strošek oziroma na morebitne popuste.
Zato ni slabo vprašati:
»Koliko bom plačal v enem letu, ne samo na mesec?«
Mesečni znesek je psihološko prijaznejši.
Letni znesek pa pokaže pravo velikost stroška.
Zakaj je lahko ena polica dvakrat dražja od druge?
To je vprašanje, ki ga človek pogosto postavi, ko primerja ponudbe.
Odgovor je lahko zelo preprost.
Polici nista enaki.
Razlikujeta se lahko po:
- starosti zavarovanca,
- zdravstvenem stanju,
- zavarovalni vsoti,
- trajanju,
- obliki zavarovalne vsote,
- dodatnih kritjih,
- načinu plačevanja,
- drugih pogojih zavarovanja.
Zato je primerjava samo:
»Ta stane 25 evrov, ta pa 40 evrov.«
premalo.
Pravilna primerjava je:
»Kaj dobim za 25 evrov in kaj dobim za 40 evrov?«
Šele takrat lahko govorimo o ugodni ali neugodni ponudbi.
Cena ni isto kot vrednost
To je morda najpomembnejša lekcija pri življenjskem zavarovanju.
Najcenejše zavarovanje ni nujno najboljše.
Najdražje tudi ne.
Dobra polica je tista, ki je usklajena z vašim življenjem.
Če ste mladi, imate dva otroka, kredit in ste glavni vir družinskega prihodka, je lahko pomembna visoka zaščita za primer smrti.
Če nimate dolgov, nimate vzdrževanih družinskih članov in imate dovolj lastnega premoženja, je lahko vaša potreba popolnoma drugačna.
Zato ne obstaja ena »pravilna« življenjska polica za vse.
Najprej potrebe, potem cena
Pri sklepanju življenjskega zavarovanja je pametneje začeti z vprašanjem:
»Kaj bi se zgodilo z mojo družino, če me jutri ne bi bilo?«
Šele nato:
»Kolikšno zaščito potrebujemo?«
In šele na koncu:
»Koliko sem pripravljen za to plačati?«
Če vrstni red obrnemo, lahko hitro dobimo poceni zavarovanje, ki pa v resnici ne rešuje problema.
Preprost primer
Predstavljajmo si 40-letnega očeta dveh otrok.
Ima:
- stanovanjski kredit,
- dva otroka,
- partnerico,
- redni dohodek,
- nekaj prihrankov.
Njegovo vprašanje ne bi smelo biti:
»Ali lahko dobim življenjsko zavarovanje za 20 evrov na mesec?«
Bolj smiselno je vprašati:
»Koliko bi moja družina potrebovala, če mojega dohodka jutri ne bi bilo več?«
Ko dobi odgovor, lahko določi potrebno zavarovalno vsoto.
Šele potem se išče premija, ki je glede na njegove možnosti in potrebe sprejemljiva.
To je bistveno boljši način razmišljanja.
In še ena pomembna stvar: cena danes ni nujno cena za vedno
Pri nekaterih oblikah življenjskih zavarovanj je premija določena drugače kot pri drugih.
Pri določenih produktih je lahko vezana na starostne razrede ali se pod pogoji pogodbe prilagaja. Zato je treba preveriti konkretne pogoje in ne predpostavljati, da bo današnja premija avtomatično enaka do konca zavarovanja. (Vse bo v redu)
Zato pred podpisom vedno vprašajte:
»Ali se lahko moja premija v prihodnosti spremeni?«
To je vprašanje, ki ga je vredno postaviti pred podpisom, ne po njem.
Kaj vprašati pred podpisom?
Preden se odločite, si vzemite nekaj minut in vprašajte:
Kolikšna je moja zavarovalna vsota?
Kako dolgo bom zavarovan?
Kaj vse vpliva na mojo premijo?
Ali se lahko premija spremeni?
Kaj je vključeno v osnovno kritje?
Katera dodatna kritja so vključena?
Katere so glavne izključitve?
Kaj se zgodi, če zavarovanje predčasno prekinem?
Kdo prejme izplačilo?
Ali je zavarovalna vsota konstantna ali padajoča?
In predvsem:
»Ali je to zavarovanje prilagojeno mojim dejanskim potrebam ali samo mojemu trenutnemu proračunu?«
To zadnje vprašanje je pogosto najpomembnejše.
Življenjsko zavarovanje ni tekmovanje v nizki ceni
Ko kupujemo kruh, bencin ali telefon, je cena zelo pomemben kriterij.
Pri življenjskem zavarovanju je nekoliko drugače.
Tu kupujemo nekaj, česar upamo, da nikoli ne bomo potrebovali.
Toda če ga bomo potrebovali, mora delovati.
Zato je bolj pomembno, da razumemo, kaj smo kupili, kot da smo pri nakupu prihranili nekaj evrov.
Prava cena življenjskega zavarovanja ni tista, ki je najnižja.
Prava cena je tista, ki vam omogoča dovolj veliko zaščito, ne da bi zaradi premije po nepotrebnem obremenjevala vaš družinski proračun.
Najprej določite, kaj želite zaščititi. Nato določite, koliko zaščite potrebujete. Šele potem glejte ceno.
To je precej bolj zdrava logika kot iskanje najcenejše police.
Želite preveriti, od česa bi bila odvisna cena za vas?
Splošni podatki so koristni, vendar lahko šele pri konkretnih podatkih vidite, kaj bi življenjsko zavarovanje pomenilo za vas.
Če želite, lahko preverite:
- kakšna zavarovalna vsota bi bila glede na vaše okoliščine smiselna,
- kako na premijo vplivajo starost, zdravstveno stanje in življenjski slog,
- kakšna je razlika med različnimi oblikami zavarovanja,
- in koliko bi vas takšna zaščita približno stala.
Najprej pogovor in izračun. Odločitev pride šele potem.