Vrnete se domov.
Vrata so poškodovana.
Ključavnica visi.
V notranjosti je vse narobe.
Predali so odprti.
Omarice premetane.
Na tleh so stvari, ki jih je nekdo iskal in razmetal.
Nato začnete ugotavljati, kaj manjka.
Televizor.
Računalnik.
Nakit.
Gotovina.
Telefon.
Fotoaparat.
Orodje.
Morda tudi stvari, za katere sploh ne veste, koliko so bile vredne.
Takrat pride prvo vprašanje:
»Saj imam zavarovanje doma. Ali mi bo zavarovalnica vse to povrnila?«
Odgovor ni preprosto »da«.
In tudi ne »ne«.
Odvisno je od tega, kaj imate zavarovano, kako je vlom opredeljen v vaši polici, katere omejitve veljajo in ali lahko dokazujete obstoj ter vrednost ukradenih stvari.
In prav slednje je lahko veliko pomembnejše, kot si večina ljudi predstavlja.
Najprej: ali imate sploh zavarovan vlom?
To se sliši očitno.
Toda zavarovanje doma ni nujno avtomatično enako zavarovanju za vse mogoče škode.
Pri premoženjskih zavarovanjih so lahko posamezne nevarnosti vključene v osnovno kritje ali pa so predmet dodatnega kritja, odvisno od konkretnega produkta in pogodbe.
Zato preverite svojo polico.
Ali je vlom oziroma tatvina vključena?
Če je:
Katera škoda je krita?
Do katere zavarovalne vsote?
Ali veljajo posebne omejitve?
Ali je določena franšiza?
Kakšni so pogoji glede zaščite objekta?
To so vprašanja, na katera je dobro poznati odgovor pred vlomom, ne po njem.
Recimo, da vam ukradejo stvari za 10.000 evrov
Predstavljajmo si, da imate doma:
- televizor,
- računalnik,
- fotoaparat,
- nakit,
- električno orodje,
- nekaj druge elektronike.
Skupna vrednost je približno 10.000 evrov.
Nekega dne vlomilec odnese večino teh stvari.
Ali boste dobili 10.000 evrov?
Ne nujno.
Zakaj?
Ker se pri škodi ne gleda samo na to, koliko vi ocenjujete, da so bile stvari vredne.
Pomembno je, kaj določa vaša zavarovalna pogodba.
Prvo vprašanje: ali je bila stvar sploh zavarovana?
To je osnovno vprašanje.
Če imate zavarovano stavbo, to še ne pomeni avtomatično, da je v enakem obsegu zavarovana tudi vsa njena vsebina.
Hiša je eno.
Njena vsebina je nekaj drugega.
Zato je pomembno vedeti, ali imate poleg objekta zavarovano tudi opremo oziroma premičnine v domu in katera kritja zanjo veljajo.
Če tega ne preverite, lahko ob škodi pride do zelo neprijetnega presenečenja.
Drugo vprašanje: ali je bila vrednost dovolj visoka?
Recimo, da imate vsebino doma zavarovano na 30.000 evrov.
Toda danes imate doma za 50.000 evrov opreme in drugih zavarovanih stvari.
Vmes ste kupili:
nov televizor,
nov računalnik,
drago kolo,
električno orodje,
nov fotoaparat,
več kosov elektronike.
Polica pa je ostala enaka.
Takrat se lahko pojavi problem podzavarovanja oziroma drugih omejitev, odvisno od konkretne pogodbe.
Zato ni pomembno samo:
»Ali imam zavarovano vsebino?«
Pomembno je tudi:
»Ali je zavarovalna vsota še primerna glede na to, kar imam danes?«
Tretje vprašanje: ali lahko dokažete, da ste ukradeno stvar sploh imeli?
To je del, na katerega ljudje pogosto pozabijo.
Predstavljajte si, da prijavite:
»Ukradli so mi fotoaparat za 2.000 evrov.«
Zavarovalnica lahko potrebuje dokazila oziroma podatke, s katerimi se ugotavlja obstoj in vrednost predmeta.
Račun.
Garancija.
Fotografija.
Serijska številka.
Bančni izpisek.
Druga dokumentacija.
Ni nujno, da boste imeli za vsako stvar račun.
Toda bolj kot lahko dokažete, kaj ste imeli in koliko je bilo vredno, lažje je ugotavljati škodo.
Zato je fotografiranje vrednejših predmetov in hranjenje dokazil zelo preprosta, a koristna navada.
In potem pride nakit
Pri nakitu je stvar lahko še bolj občutljiva.
Prstan.
Zlata verižica.
Ura.
Uhani.
Družinski nakit.
Morda imate doma predmet, ki je vreden precej več, kot si mislite.
Pri določenih vrstah premoženja lahko veljajo posebne omejitve ali pogoji glede zavarovanja in dokazovanja vrednosti.
Zato pri dragocenostih ni dobro predpostavljati:
»Saj je vse vključeno v zavarovanje stanovanja.«
Bolje je preveriti.
Če imate posebej vredne predmete, je smiselno vprašati, ali potrebujejo posebno ureditev oziroma prijavo in ali za njih veljajo posebni limiti.
Kaj pa gotovina?
Tukaj se pogosto skriva še eno presenečenje.
Človek ima lahko doma nekaj gotovine.
Morda 500 evrov.
Morda 2.000.
Morda več.
Toda pri gotovini lahko veljajo posebne omejitve oziroma pogoji.
Zato ni pametno predpostavljati, da bo zavarovalnica povrnila celoten znesek, ki ga je imel človek doma.
Preverite konkretno polico.
Enako velja za druge predmete, za katere lahko veljajo posebni podlimiti.
Kaj pa računalnik in telefon?
Tudi tukaj je pomembno, kako je konkretno zavarovanje oblikovano.
Če vam ukradejo računalnik, ni pomembno samo, koliko ste zanj plačali.
Pomembno je lahko:
- ali je bil predmet zavarovan,
- katero kritje velja,
- kako se ugotavlja vrednost,
- ali obstajajo omejitve,
- ali je bila stvar uporabljena tudi za poslovne namene,
- ali veljajo posebna pravila za prenosno elektroniko.
Zato se lahko pri dveh ljudeh z enakim računalnikom izid škode razlikuje, če imata različni polici.
Vlomilec ne odnese samo stvari
Pri vlomu pogosto nastane tudi škoda na objektu.
Poškodovana vrata.
Ključavnica.
Okno.
Podboj.
Alarm.
Morda poškodovano pohištvo ali druge stvari.
Zato je treba ločiti dve stvari:
škodo zaradi vloma na objektu
in
ukradene oziroma poškodovane stvari.
Kako se posamezna škoda obravnava, je odvisno od konkretnega zavarovanja.
In ravno zato je pomembno vedeti, kaj pravzaprav vsebuje vaša polica.
Kaj morate narediti takoj po vlomu?
Najprej poskrbite za svojo varnost.
Če obstaja možnost, da je storilec še vedno v objektu, ne vstopajte in ne ogrožajte sebe.
Nato je pomembno obvestiti policijo in ravnati skladno z njihovimi navodili.
Pri prijavi škode zavarovalnici je pomembno čim bolj natančno navesti, kaj se je zgodilo in kaj je bilo poškodovano oziroma odtujeno.
Ne pospravljajte in ne odstranjujte sledi brez potrebe, saj so lahko pomembne za ugotavljanje okoliščin.
Če je mogoče, fotografirajte stanje.
In pripravite seznam manjkajočih oziroma poškodovanih predmetov.
Tukaj pride na vrsto seznam, ki ga skoraj nihče nima
Popis vrednejšega premoženja.
Ni treba narediti inventarja vsake žlice.
Začnite z dražjimi stvarmi.
Televizor.
Računalnik.
Fotoaparat.
Telefon.
Kolo.
Orodje.
Ura.
Nakit.
Gospodinjski aparati.
Dražja športna oprema.
Nato dodajte fotografije.
Če imate račun, ga shranite.
Če ima predmet serijsko številko, jo zabeležite.
Če imate pomembne dokumente, naredite varnostno kopijo.
Zakaj?
Ker si po vlomu človek pogosto ne more niti predstavljati, kaj vse je izginilo.
In zdaj najpomembnejše vprašanje
Ali veste, kaj imate zavarovano?
Ne približno.
Ne:
»Mislim, da je vse vključeno.«
Ampak natančno.
Ali imate zavarovano vsebino?
Ali je vlom krit?
Kakšna je zavarovalna vsota?
Ali obstajajo podlimiti?
Kako so obravnavani nakit, gotovina in druge dragocenosti?
Kakšna je franšiza?
Kakšni so pogoji glede varovanja objekta?
Kako se ugotavlja vrednost ukradenih stvari?
To so informacije, ki jih je bolje poznati danes.
Ker vlom ni trenutek, ko želite prvič prebrati svojo polico
Takrat je že prepozno za spreminjanje starega zavarovanja.
Škoda se je zgodila.
Stvari so izginile.
Dokazila morda niso pri roki.
Človek je pod stresom.
Zato je pametno svojo polico pregledati v mirnem obdobju.
Ne zato, ker pričakujete vlom.
Ampak zato, ker ne veste, ali se bo zgodil.
Zavarovanje ne more preprečiti vloma
Lahko pa vam ob pravilno sklenjenem kritju pomaga zmanjšati finančne posledice.
To je njegova prava naloga.
Zato ni bistveno samo vprašanje:
»Koliko plačujem za zavarovanje?«
Bolj pomembno je:
»Kaj bom dobil, če se mi res zgodi?«
In še bolj konkretno:
»Ali bo to dovolj, da pokrijem posledice škode?«
Želite preveriti, ali je vaše premoženjsko zavarovanje še vedno smiselno?
Opišite nam svojo situacijo prek kontaktnega obrazca.
Brez kompliciranja. Brez obveznosti.
Skupaj lahko pogledamo, na kaj je pri vašem domu smiselno biti pozoren in katera vprašanja je dobro postaviti pri izbiri oziroma pregledu zavarovanja.