Delovni stroj je lahko več mesecev varen v hali, potem pa ga v eni sami uri poškoduje neurje, poplava ali toča.

Bager ostane na gradbišču, pride močno neurje in ga zalije voda. Vihar prevrne stroj. Toča poškoduje kabino in stekla. Plaz premakne teren in poškoduje stroj. Sneg ali žled poškodujeta konstrukcijo. Včasih pa stroj, ki je stal na varnem, odnese voda.

Ko se zgodi nekaj takega, je prvo vprašanje razumljivo:

Ali bo zavarovalnica plačala škodo?

Odgovor je: lahko, vendar naravna nesreča ni avtomatično krita samo zato, ker je stroj zavarovan.

Pri delovnih strojih je treba zelo natančno pogledati, katero zavarovanje je bilo sklenjeno, katere nevarnosti so vključene in katere so izključene.

To je pomembno predvsem zato, ker se pri strojelomnem zavarovanju in pri požarnem oziroma premoženjskem zavarovanju lahko obseg kritja precej razlikuje.

»Stroj je zavarovan« še ne pomeni »zavarovan je pred vsem«

To je ena najpogostejših zmot.

Podjetnik lahko reče:

»Imam zavarovan bager.«

Toda to še ne odgovori na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če ga poškoduje poplava.

Pri nekaterih strojelomnih zavarovanjih je osnovno kritje namenjeno nenadnemu in nepričakovanemu poškodovanju ali uničenju stroja zaradi dogodkov, ki niso posebej izključeni. Generali na primer pri svojem strojelomnem zavarovanju iz osnovnega kritja izrecno izključuje škodo zaradi temeljnih in dodatnih požarnih nevarnosti. (Generali)

Po drugi strani pa lahko požarno oziroma premoženjsko zavarovanje vključuje tudi naravne nevarnosti, kot so vihar in toča, medtem ko so poplava, plaz, žled ali potres lahko predmet dodatnega kritja.

Zavarovalnica Sava na primer med temeljnimi nevarnostmi navaja požar, strelo, eksplozijo, vihar in točo, med dodatnimi pa med drugim poplavo, zemeljski in snežni plaz, težo snega, žled in potres. (Zavarovalnica Sava)

Zato je pri naravnih nesrečah bistveno vprašanje: katero nevarnost imate dejansko zavarovano?

Katere naravne nesreče lahko poškodujejo delovni stroj?

Pri delovnih strojih so najbolj pomembne predvsem:

poplava,
hudourniška voda,
visoka ali talna voda,
vihar in močan veter,
toča,
zemeljski plaz,
zemeljski usad,
utrganje zemljišča,
snežni plaz,
teža snega,
žled,
potres,
meteorne vode.

Toda seznam se med zavarovanji razlikuje.

Tudi pojem posamezne nevarnosti ni vedno tako preprost, kot se zdi.

»Voda je poškodovala stroj« na primer še ne pove, ali gre za poplavo, meteorno vodo, izliv vode ali drugo nevarnost.

In prav od tega je lahko odvisno zavarovalno kritje.

Največja past: poplava ni isto kot vsaka voda

Predstavljajmo si gradbeni stroj, ki stoji na gradbišču.

Ponoči začne močno deževati.

Voda se začne zbirati okoli stroja.

Zjutraj je bager do polovice v vodi in motor je uničen.

Lastnik reče:

»Poplava je bila.«

Toda zavarovalnica bo morala ugotoviti, kakšna voda je povzročila škodo in ali konkretna situacija ustreza definiciji poplave iz zavarovalnih pogojev.

To je pomembna razlika.

Ni vsaka škoda zaradi vode nujno škoda zaradi poplave.

Lahko gre za meteorno vodo, hudournik, visoko vodo, talno vodo ali drugo okoliščino.

Zato je pri zavarovanju vedno treba pogledati definicijo posamezne nevarnosti v pogojih.

Primer: bager na gradbišču zalije hudournik

To je zelo realen primer.

Gradbišče je ob pobočju.

Po močnem nalivu se sproži hudournik. Voda in blato pritečeta na gradbišče in zalijeta bager.

Poškodovani so:

motor,
hidravlika,
električna napeljava,
računalniški sistemi,
kabina,
delovna oprema.

Škoda je lahko zelo velika.

Toda ali bo zavarovanje plačalo?

Odvisno od tega, ali je bila poplava oziroma ustrezna vodna nevarnost vključena v zavarovanje in kako jo opredeljujejo konkretni pogoji.

Pri poslovnih premoženjskih zavarovanjih so poplava, visoka voda in talna voda lahko dodatno kritje.

Kaj če stroj poškoduje vihar?

Vihar je pri delovnih strojih nekoliko drugačen primer.

Predstavljajmo si, da je stroj parkiran na prostem.

Pride močan veter.

Veter prevrne bližnjo konstrukcijo, ki pade na stroj.

Ali pa veter neposredno prevrne oziroma poškoduje stroj.

Tudi tukaj je pomembno, kaj določajo pogoji.

Pri nekaterih zavarovanjih je vihar med temeljnimi požarnimi nevarnostmi, vendar so lahko določene tudi omejitve glede načina nastanka škode.

Zato ni dovolj reči:

»Bil je močan veter.«

Treba je ugotoviti:

Kaj je povzročilo neposredno škodo?

Je veter neposredno poškodoval stroj?

Je nanj padlo drevo?

Je padel del objekta?

Je voda skozi poškodovano streho prišla do stroja?

Vsaka od teh situacij je lahko z vidika zavarovanja drugačna.

Toča ne izbira, koliko stroj stane

Toča je lahko še posebej neprijetna za stroje, ki so ves čas na prostem.

Večja zrna lahko poškodujejo:

stekla,
streho kabine,
pločevino,
luči,
elektronske komponente,
zaščitne elemente,
druge izpostavljene dele.

Pri avtomobilih je zavarovanje proti toči dobro poznano. Pri delovnih strojih pa podjetniki včasih pozabijo, da so tudi njihovi stroji izpostavljeni vremenu.

Če stroj stoji na prostem, je tveganje precej drugačno kot pri stroju, ki je večino časa v zaprti hali.

Kaj če je stroj na gradbišču?

To je zelo pomembno.

Delovni stroji pogosto niso tam, kjer ima podjetje sedež.

Bager je na gradbišču.

Viličar je lahko na drugi lokaciji.

Komunalni stroj je na terenu.

Kmetijski stroj dela na njivi.

Gozdarski stroj je v gozdu.

Če zavarovanje ni prilagojeno dejanskemu načinu uporabe, se lahko pojavi vprašanje, ali je konkretna lokacija vključena v kritje.

Pri prenosnih napravah je lahko mogoče zavarovanje razširiti tudi na prenos in prevoz; takšne razširitve so pri posameznih produktih posebej določene.

Zato zavarovalnemu svetovalcu ne povejte samo:

»Imamo bager.«

Povejte:

»Bager je skoraj ves čas na različnih gradbiščih in pogosto stoji na prostem.«

To je podatek, ki bistveno bolje opiše dejansko tveganje.

Kaj če plaz odnese stroj?

Pri podjetjih, ki delajo na območjih z zahtevnejšim terenom, je to lahko resno tveganje.

Močno deževje lahko povzroči zemeljski plaz.

Teren se premakne.

Stroj se prevrne ali zdrsne.

Nastane škoda na stroju, včasih pa je stroj lahko celo delno zasut.

Tudi zemeljski plaz oziroma usad sta lahko predmet zavarovanja, vendar je njuno kritje odvisno od konkretne police.

Pri poslovnih premoženjskih zavarovanjih so zemeljski in snežni plaz lahko med dodatnimi nevarnostmi.

To je dober primer, zakaj mora podjetnik razmišljati glede na lokacijo in dejavnost, ne samo glede na vrednost stroja.

Potres je še posebno tveganje

Potres je drugačen od toče ali neurja.

Njegova škoda je lahko ogromna in hkrati prizadene veliko število zavarovancev.

Pri nekaterih zavarovanjih potres ni avtomatično vključen v osnovno kritje, ampak se ga lahko posebej dogovori.

Tudi Zavarovalnica Sava ga pri poslovnem premoženjskem zavarovanju navaja med dodatnimi nevarnostmi.

Če imate drag stroj in poslujete na območju, kjer je potresno tveganje pomembno, je zato vredno preveriti, ali je potres dejansko vključen.

Ne predpostavljajte tega.

Kaj pa žled in sneg?

Pri delovnih strojih lahko sneg in žled povzročita škodo na različne načine.

Na primer:

pod težo snega se poruši nadstrešek,
veja pade na stroj,
žled povzroči padec drevesa,
konstrukcija poškoduje stroj,
stroj je zaradi posledic vremenskega dogodka neposredno poškodovan.

Toda spet je pomembno, katera nevarnost je bila vzrok škode.

Če je na stroj padel del objekta, je lahko pomembna ena vrsta kritja.

Če je stroj poškodovala neposredno teža snega, druga.

Če je drevo padlo zaradi viharja, tretja.

Zato je treba pri škodi ugotoviti dejansko zaporedje dogodkov.

Najpomembnejše vprašanje: kje je stroj, ko pride nesreča?

Pri delovnih strojih je lokacija izjemno pomembna.

Stroj je lahko:

v hali

Tveganje zaradi toče je majhno, lahko pa obstajajo druga tveganja.

na prostem

Izpostavljen je vetru, toči, snegu, dežju in drugim vremenskim vplivom.

na gradbišču

Poleg vremenskih nevarnosti so pomembni tudi teren, izkopi, voda in plazovi.

na cesti

Pojavijo se dodatna transportna in prometna tveganja.

v gozdu

Tveganje predstavljajo predvsem teren, plazovi, padajoče veje in drevesa ter vremenske razmere.

Zato je pri delovnem stroju težko govoriti o »običajnem kraju zavarovanja«, če se stroj ves čas premika.

Kaj če naravna nesreča poškoduje tudi podjetje?

Tu lahko nastane še večji problem.

Recimo, da poplava poškoduje:

bager,
viličar,
zalogo materiala,
skladišče,
električne naprave.

In podjetje mora zaradi tega za nekaj časa ustaviti poslovanje.

Zavarovanje stroja lahko rešuje škodo na stroju.

Toda izpad prihodka je druga zgodba.

Pri naravnih nesrečah lahko nastane tudi škoda zaradi prekinitve poslovanja oziroma obratovalnega zastoja. Takšno tveganje je treba obravnavati posebej.

To je zelo pomembno pri podjetjih, ki so odvisna od enega ali nekaj ključnih strojev.

Če bager ne dela, podjetje morda ne more opraviti naročenega dela.

Če se pokvari ključni proizvodni stroj, se lahko proizvodnja ustavi.

Škoda zato ni samo cena popravila.

Škoda je lahko tudi denar, ki ga podjetje v času nedelovanja ne more ustvariti.

Državna pomoč ni nadomestilo za zavarovanje

To je posebej pomembno.

Po večjih naravnih nesrečah lahko država pod določenimi pogoji zagotavlja pomoč gospodarstvu.

Na spletni strani GOV.SI je navedeno, da se pri škodi v gospodarstvu upoštevajo tudi škode na strojih in drugi opremi ter škoda zaradi izpada prihodkov. Za zavarovano škodo so lahko določena povračila do določenega deleža, pri čemer so pogoji odvisni od konkretnega ukrepa in razpoložljivih sredstev.

Toda podjetnik se ne sme zanašati na državno pomoč kot na nadomestilo za zavarovanje.

Zakaj?

Ker pomoč:

ni avtomatična,
je odvisna od zakonodaje in konkretnega programa,
je vezana na določene pogoje,
lahko pokrije le del škode,
pride šele po nastanku škode.

Zavarovanje pa je nekaj, kar podjetje uredi vnaprej.

Kaj če je stroj star?

Tudi starost stroja je pomembna.

Če imate deset ali petnajst let star stroj in je ta popolnoma uničen zaradi poplave, ni samoumevno, da boste dobili toliko denarja, kot ste ga nekoč plačali zanj.

Pomemben je način določanja zavarovalne vrednosti.

Zato preverite:

ali je zavarovana nova ali dejanska vrednost,
kako se obračunava amortizacija,
kakšna je zavarovalna vsota,
ali obstaja podzavarovanje,
kakšna je franšiza.

Pri dragem stroju lahko napačno določena vrednost pomeni zelo neprijetno presenečenje.

Kaj če je stroj popolnoma uničen?

To je najhujši scenarij.

Poplava zalije stroj do motorja.

Plaz ga odnese.

Potres ga prevrne.

Vihar nanj zruši konstrukcijo.

Stroj je ekonomsko nepopravljiv.

Takrat ne gre več za vprašanje:

»Koliko bo stalo popravilo?«

Gre za vprašanje:

»Kolikšna bo zavarovalnina za popolno uničenje?«

In tukaj se pokaže, ali je bila zavarovalna vsota pravilno določena.

Če je stroj danes vreden 100.000 evrov, zavarovan pa je na bistveno nižji znesek, lahko nastane podzavarovanje oziroma sorazmerno zmanjšanje izplačila, odvisno od pogojev.

Zato je vrednost stroja treba ob večjih spremembah preverjati.

Kaj storiti takoj po naravni nesreči?

Ko naravna nesreča poškoduje delovni stroj, ne razmišljajte najprej o popravilu.

Najprej poskrbite za varnost.

Potem:

1. Fotografirajte škodo

Naredite čim več fotografij.

Posnemite stroj od daleč in od blizu.

2. Dokumentirajte okoliščine

Zapišite:

datum,
uro,
lokacijo,
vrsto dogodka,
kaj se je zgodilo,
kako je bil stroj postavljen.

3. Če je mogoče, fotografirajte tudi okolico

Na primer nivo vode, plaz, podrta drevesa, poškodovane objekte in druge znake naravne nesreče.

To lahko pomaga pri ugotavljanju vzroka.

4. Obvestite zavarovalnico

Škodo prijavite čim prej in skladno s pogoji.

5. Pred večjim popravilom počakajte na navodila

Pri večji škodi je lahko potreben ogled cenilca.

Ne odstranjujte brez potrebe poškodovanih delov, ki bi lahko bili pomembni za ugotavljanje vzroka in obsega škode.

Pred naravno nesrečo lahko naredite veliko

Zavarovanje je zadnja obrambna linija.

Prva je preventiva.

Če imate delovne stroje, ki jih lahko ob napovedi hudega vremena premaknete na varnejšo lokacijo, je to smiselno.

Če je mogoče:

stroje umaknite iz območij, kjer lahko poplavi,
ne parkirajte pod starimi drevesi,
preverite odvodnjavanje,
stroje na prostem zaščitite, kjer je to mogoče,
preverite stanje nadstreškov,
spremljajte vremenska opozorila,
pri nevarnosti plazov upoštevajte teren.

Zavarovanje ni nadomestilo za zdravo pamet.

In tudi zavarovalnica od podjetja pričakuje, da bo ravnalo razumno in skladno z obveznostmi iz zavarovalne pogodbe.

Največja napaka: pogledati polico šele po škodi

To se dogaja pogosteje, kot bi si mislili.

Podjetje ima drag stroj.

Vsako leto plačuje premijo.

Potem pride poplava.

In šele takrat nekdo odpre zavarovalno polico.

Takrat pa se začne iskanje odgovorov:

Ali je bila poplava vključena?

Kaj pomeni poplava po naših pogojih?

Ali velja kritje na gradbišču?

Ali je bil stroj zavarovan na prostem?

Kakšna je franšiza?

Kolikšna je zavarovalna vsota?

To so vprašanja, ki bi morala biti rešena pred škodo.

Deset vprašanj, ki jih postavite zavarovalnemu svetovalcu

Če imate drag delovni stroj, vprašajte konkretno:

Ali je stroj zavarovan pred poplavo?
Ali so vključeni vihar, toča in močan veter?
Ali so vključeni plaz, usad in snežni plaz?
Kaj velja v primeru potresa?
Ali kritje velja, ko je stroj na gradbišču?
Ali velja, ko je stroj na prostem?
Ali je kritje veljavno na različnih lokacijah?
Kako se določi vrednost stroja pri popolnem uničenju?
Kakšna je franšiza pri naravni nesreči?
Ali je zavarovan tudi izpad prihodka, če zaradi poškodbe stroja ne morem delati?

Če dobite jasne odgovore, boste vedeli, kaj imate.

Če dobite odgovor:

»To je pa odvisno od pogojev.«

potem je naslednje vprašanje zelo preprosto:

»Pokažite mi, kje v pogojih to piše.«

In še nekaj: ne zavarujte samo stroja

Pri podjetniku je največja napaka, da razmišlja samo o materialni vrednosti.

Recimo, da ima podjetje bager v vrednosti 200.000 evrov.

Poplava ga uniči.

Zavarovalnica izplača škodo skladno s polico.

Toda podjetje mora zdaj:

poiskati nov stroj,
čakati na dobavo,
morda najeti nadomestni stroj,
prestaviti dela,
plačevati zaposlene,
izpolniti pogodbene obveznosti.

Zato je pri pomembnih strojih smiselno razmišljati tudi o poslovni posledici njihovega izpada.

Včasih ni največji problem uničen stroj.

Največji problem je, da podjetje zaradi njega ne more delati.

Za konec

Ali zavarovanje krije poškodbe delovnega stroja zaradi naravnih nesreč?

Lahko jih, vendar odgovor ni avtomatičen.

Vihar in toča sta lahko vključena med temeljne požarne nevarnosti, medtem ko so poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, žled ali potres lahko predmet dodatnega kritja – odvisno od konkretnega zavarovanja.

Pri strojelomnem zavarovanju pa je treba biti še posebej pozoren, saj so lahko naravne oziroma požarne nevarnosti iz osnovnega kritja izključene.

Zato stavek:

»Moj stroj je zavarovan.«

še ne pomeni veliko.

Veliko pomembnejši je stavek:

»Moj stroj je zavarovan pred poplavo, viharjem, točo in drugimi nevarnostmi, ki so glede na moje delo dejansko verjetne – in vem, pod kakšnimi pogoji.«

To je pravo zavarovanje.

Ne tisto, ki je najcenejše, ko ga kupite.

Ampak tisto, pri katerem natančno veste, kaj bo naredilo za vas, ko narava pokaže svojo moč.

Imate drag delovni stroj?

Če je stroj pogosto na prostem, na gradbišču ali na območju, kjer obstaja nevarnost poplav, plazov ali drugih vremenskih dogodkov, je vredno preveriti, ali vaša sedanja polica res ustreza načinu njegove uporabe.

Najboljši čas za to je danes – ko je stroj še cel.