Delovni stroj lahko zagori v nekaj minutah.

Poči cev za gorivo. Pregreje se motor. Pride do kratkega stika. Vname se olje. Poškoduje se električna napeljava. Iskra zaneti material v bližini.

Ko podjetnik vidi, da iz njegovega bagra, viličarja, traktorja, kompresorja ali drugega delovnega stroja prihaja dim, ima običajno samo eno misel:

Ali bo zavarovanje plačalo škodo?

Odgovor ni preprost »da« ali »ne«.

Požar na delovnem stroju je lahko zavarovan, vendar je odločilno, katero zavarovanje je bilo sklenjeno, kaj je navedeno na polici in katere nevarnosti določajo zavarovalni pogoji.

Prav tu nastane največ nesporazumov.

Podjetnik sliši, da ima »zavarovan stroj«, in pričakuje, da je zavarovano vse, kar se mu lahko zgodi. V resnici pa različna zavarovanja pokrivajo različna tveganja.

Strojelomno zavarovanje ni isto kot požarno zavarovanje

To je prva stvar, ki jo je treba razumeti.

Strojelomno zavarovanje je namenjeno predvsem nenadnim in nepredvidenim poškodbam ali uničenju strojev zaradi različnih vzrokov. Pri nekaterih zavarovanjih so temeljne in dodatne požarne nevarnosti iz osnovnega strojelomnega kritja izključene. To izrecno navaja tudi Generali pri svojem strojelomnem zavarovanju za podjetja. (Generali)

To pomeni nekaj zelo pomembnega:

Če imate sklenjeno samo strojelomno zavarovanje, ne smete avtomatično predpostaviti, da je s tem zavarovan tudi požar.

Požar je lahko predmet drugega zavarovalnega kritja oziroma je lahko vključen pod dodatnimi pogoji.

Pri Triglavu je na primer pri prenosnih napravah mogoče kritje razširiti na prenos oziroma prevoz, pri čemer so dodatno vključene nekatere temeljne požarne nevarnosti. (Triglav)

Zato je treba vedno pogledati konkretno polico.

Primer: bager zagori na gradbišču

Predstavljajmo si gradbeno podjetje, ki ima bager v vrednosti 150.000 evrov.

Bager dela na gradbišču.

Med delom pride do okvare na električni napeljavi. Nastane iskra. Vname se gorivo oziroma olje in ogenj zajame motorni del.

Gasilci požar pogasijo.

Bager je močno poškodovan.

Podjetnik pokliče zavarovalnico in pove:

»Imamo zavarovan bager, ki je pogorel.«

Toda to še ni dovolj za odgovor.

Zavarovalnica bo preverila predvsem:

katero zavarovanje je bilo sklenjeno,
ali je bil konkretni stroj predmet zavarovanja,
katere nevarnosti so bile vključene,
kje je bil stroj,
kako je do požara prišlo,
ali obstaja kakšna izključitev,
kakšna je zavarovalna vsota,
ali je bila dogovorjena franšiza,
in kakšne so druge določbe police.

Šele na podlagi tega se lahko ugotovi, ali in v kakšnem obsegu je škoda krita.

Požar in strojelom sta lahko dve različni zgodbi

To je nekoliko nenavadno, vendar zelo pomembno.

Recimo, da se motor delovnega stroja zaradi notranje mehanske okvare pokvari.

To je lahko tipičen primer za strojelomno zavarovanje, če je tak dogodek krit.

Toda če zaradi te okvare pride do požara, se lahko vprašanje kritja spremeni.

Zavarovalni pogoji lahko določajo, katere nevarnosti spadajo v posamezno kritje in katere so izključene.

Zato ni dovolj vprašati:

»Kaj se je zgodilo najprej?«

Pomembno je tudi:

»Katero kritje velja za neposredno škodo, ki je nastala zaradi tega dogodka?«

Pri nekaterih zavarovanjih so požarne nevarnosti iz osnovnega strojelomnega kritja izrecno izvzete. (Generali)

Kaj če požar povzroči električna napaka?

To je pri sodobnih strojih zelo pomemben primer.

Delovni stroji imajo vedno več elektronskih in električnih komponent.

Kratek stik lahko povzroči:

dim,
taljenje kablov,
poškodbo elektronike,
vžig izolacije,
požar v motornem prostoru,
popolno uničenje stroja.

Podjetnik lahko upravičeno vpraša:

»Če je kratek stik povzročil požar, ali je to strojelom ali požar?«

Odgovor je odvisen od konkretnega zavarovanja in vzročne zveze.

Pri nekaterih kritjih je lahko električna poškodba predmet strojelomnega zavarovanja, medtem ko je požar obravnavan v okviru požarnega kritja.

Prav zato je pri dragih strojih nevarno sklepati zavarovanje samo na podlagi imena produkta.

Pomembna je vsebina kritja, ne samo njegovo ime.

Kaj če zagori motor?

Motor je srce številnih delovnih strojev.

Če pride do požara v motornem prostoru, je lahko škoda ogromna.

Poškodovani niso samo motor in kabli.

Ogenj lahko uniči:

hidravlične cevi,
elektronske krmilne enote,
filtre,
rezervoarje,
kabino,
napeljave,
hidravlične komponente,
pnevmatike,
priključke.

Pri močnejšem požaru je lahko stroj praktično uničen.

Takrat se vprašanje zavarovanja še bolj zaostri.

Ali je zavarovan celoten stroj ali samo posamezni deli?

Pri pravilno sklenjenem premoženjskem oziroma strojnem zavarovanju je mogoče zavarovati stroje in strojne naprave, vendar je obseg kritja odvisen od konkretne police.

Kaj če stroj zagori med delom?

To je zelo pomembno pri gradbenih in drugih delovnih strojih.

Stroj ni vedno v podjetju.

Lahko je:

na gradbišču,
na cesti,
na terenu,
v gozdu,
na kmetijskem zemljišču,
v skladišču,
na začasni lokaciji.

Pri tem je treba pogledati kraj zavarovanja.

Pri nekaterih zavarovanjih so naprave zavarovane na kraju, ki je naveden na polici. Za prenosne naprave je mogoče pod določenimi pogoji kritje razširiti tudi na prenos oziroma prevoz.

To pomeni, da mora zavarovalnica vedeti, kako se stroj dejansko uporablja.

Če podjetnik pove:

»Stroj je v naši hali.«

v resnici pa je stroj večino leta na različnih gradbiščih, je treba takšno razliko razčistiti.

Kaj če stroj zagori med prevozom?

To je še ena posebna situacija.

Predstavljajmo si, da podjetje prevaža bager na drugo gradbišče.

Med prevozom pride do požara na transportnem vozilu in ogenj poškoduje tudi bager.

Takrat ne govorimo več samo o požaru.

Pojavi se tudi vprašanje transporta.

Katero zavarovanje velja?

Kdo je odgovoren?

Ali je kritje razširjeno na prevoz?

Ali je prevoz opravil zunanji prevoznik?

Ali je stroj pravilno zavarovan tudi izven običajne lokacije?

Pri prenosnih napravah je mogoče zavarovalno kritje v določenih primerih razširiti tudi na prenos oziroma prevoz, vendar je treba preveriti konkretno pogodbo.

Kaj če je požar povzročil delavec?

Recimo, da delavec pri vzdrževanju stroja naredi napako.

Nekaj se polije z gorivom.

Kasneje pride do vžiga.

Ali pa delavec poseže v električno napeljavo in napačno poveže določene komponente.

Nastane požar.

Podjetnik se lahko vpraša:

»Ali bo zavarovalnica rekla, da je za požar kriv delavec, zato ne bo plačala?«

Ni mogoče dati univerzalnega odgovora.

Odločilno je, kaj določajo pogoji zavarovanja.

Pri zavarovanjih so lahko izključene določene oblike nepravilnega ravnanja, kršitve tehničnih predpisov, neustrezno vzdrževanje, nepooblaščeni posegi ali namerna dejanja. Takšne izključitve so lahko zelo pomembne pri presoji posamezne škode.

Zato je treba razlikovati med:

običajno človeško napako pri delu

hudo nepravilno oziroma nedovoljeno ravnanjem, ki je izključeno iz kritja.

To ni vedno ista stvar.

Kaj če podjetje stroja ni pravilno vzdrževalo?

To je lahko precej bolj problematično.

Če podjetje ve, da je na stroju poškodovana cev za gorivo, pa jo kljub temu uporablja.

Cev pušča.

Nekega dne pride do požara.

Takrat bo vprašanje vzdrževanja zelo pomembno.

Zavarovanje ni namenjeno temu, da bi podjetje lahko zavestno zanemarjalo vzdrževanje in nato račun poslalo zavarovalnici.

Zavarovalni pogoji lahko določajo izključitve oziroma omejitve zaradi kršitev tehničnih predpisov, zaščitnih ukrepov in nepravilnega ravnanja z zavarovano stvarjo, vključno z nezadostnim vzdrževanjem. )

Zato je dobra praksa preprosta:

stroj vzdržujte tako, kot zahteva proizvajalec in kot zahtevajo predpisi.

To ni pomembno samo zaradi zavarovanja.

Pomembno je predvsem zato, da stroj ne povzroči nesreče.

Kaj če požar uniči celoten stroj?

Takrat nastane vprašanje višine izplačila.

Recimo, da je podjetje kupilo stroj za 120.000 evrov.

Danes je njegova tržna oziroma dejanska vrednost bistveno drugačna.

Koliko bo dobilo?

To je odvisno od dogovorjene zavarovalne vrednosti in pogojev.

Pri nekaterih zavarovanjih se vrednost določa glede na dejansko vrednost, pri drugih je mogoče pod določenimi pogoji dogovoriti novo vrednost.

Zato je pri dragih strojih pomembno preveriti, kako je določena zavarovalna vrednost.

Ni dovolj, da pogledate samo premijo.

Poglejte tudi zavarovalno vsoto.

Kaj če zaradi požara podjetje ne more delati?

Tu se pojavi druga, pogosto še večja škoda.

Bager je uničen.

Podjetje ga mora popraviti ali kupiti novega.

Toda vmes ne more opravljati dela.

Gradbišče stoji.

Zaposleni so še vedno zaposleni.

Fiksni stroški tečejo.

Naročnik pa čaka.

To je posredna oziroma posledična poslovna škoda, ki ni nujno vključena v osnovno zavarovanje poškodovanega stroja.

Za takšne primere obstajajo posebna zavarovanja obratovalnega zastoja.

Triglav na primer posebej opozarja, da lahko zaradi škode na strojih nastane velika posredna škoda in ponuja zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi strojeloma. (Triglav)

Pri požaru pa je mogoče posebej zavarovati tudi obratovalni zastoj zaradi požara; Generali na primer navaja kritje določenih fiksnih stroškov in ob dogovoru tudi dobička iz poslovanja.

To je pomembna razlika:

zavarovanje stroja rešuje problem poškodovanega stroja.

zavarovanje obratovalnega zastoja pa lahko rešuje problem posledic, ki jih ima škoda za poslovanje.

Kaj narediti takoj po požaru?

Če delovni stroj zagori, je prva stvar seveda varnost ljudi.

Ko je nevarnost odpravljena, pa je pomembno tudi pravilno ravnanje s škodo.

1. Dokumentirajte dogodek

Fotografirajte stroj in okolico.

Če je mogoče in varno, fotografirajte stanje pred premikanjem oziroma odstranjevanjem poškodovanih delov.

2. Pokličite pristojne službe

Pri požaru je treba najprej poskrbeti za varnost in gašenje.

Če je dogodek zahteval posredovanje gasilcev, je pomembna tudi dokumentacija o intervenciji.

3. Obvestite zavarovalnico

Škodo prijavite skladno z navodili in pogoji zavarovanja.

4. Ne zavrzite poškodovanih delov

Za ugotavljanje vzroka požara so lahko pomembni kabli, deli motorja, elektronske komponente in drugi poškodovani deli.

5. Ne popravljajte stroja, preden je škoda ustrezno dokumentirana

Pri večji škodi je lahko pomemben ogled zavarovalnice oziroma cenilca.

Zakaj je vzrok požara tako pomemben?

Pri požaru ni pomembno samo to, da je stroj pogorel.

Pomembno je tudi, zakaj je pogorel.

Na primer:

Primer A:
Stroj je imel nenadno električno okvaro, ki je povzročila požar.

Primer B:
Na stroju je bilo že dolgo znano puščanje goriva, vendar ga podjetje ni odpravilo.

Primer C:
Na stroju je nekdo brez dovoljenja spreminjal električno napeljavo.

Primer D:
Požar je povzročil zunanji dogodek.

Na prvi pogled so vsi štirje primeri enaki:

stroj je zagorel.

Z vidika zavarovanja pa niso nujno enaki.

Prav zato zavarovalnica pri večji škodi ugotavlja okoliščine in vzrok nastanka požara.

Ena polica pogosto ni dovolj

Podjetje, ki ima več dragih delovnih strojev, mora razmišljati širše.

Lahko potrebuje kombinacijo:

zavarovanja strojev,
požarnega zavarovanja,
zavarovanja odgovornosti,
zavarovanja prevoza oziroma transportnih tveganj,
zavarovanja obratovalnega zastoja.

Ni nujno, da podjetje potrebuje vse navedeno v enakem obsegu.

Toda pri večjih tveganjih je smiselno preveriti celotno sliko.

Največja napaka je, da podjetnik vsako tveganje poskuša pokriti z eno samo polico.

Kaj vprašati zavarovalnega svetovalca?

Če imate drag delovni stroj, vprašajte zelo konkretno:

Ali je požar na tem stroju zavarovan?
Ali velja požarno kritje tudi, ko je stroj na gradbišču?
Ali velja kritje na različnih lokacijah?
Kaj velja, če požar povzroči električna napaka?
Kaj velja, če požar povzroči napaka pri vzdrževanju?
Kaj velja, če napako povzroči delavec?
Ali je krita tudi škoda med prevozom?
Kako se določi vrednost stroja ob popolnem uničenju?
Ali je krita tudi škoda na dodatni opremi in priključkih?
Kaj se zgodi z izgubljenim prihodkom, če je stroj zaradi požara več mesecev izven uporabe?

Če na ta vprašanja dobite jasne odgovore, boste precej bolje vedeli, kaj dejansko kupujete.

Ne zavarujte samo stroja. Zavarujte tudi sposobnost podjetja, da dela.

To je morda najpomembnejša misel celotne zgodbe.

Podjetnik ne potrebuje bagra, viličarja ali drugega stroja zato, da bi ga imel.

Potrebuje ga zato, da z njim ustvarja prihodek.

Če stroj pogori, je njegova neposredna škoda ena stvar.

Toda če zaradi tega podjetje dva, tri ali šest mesecev ne more opravljati dela, je lahko poslovna škoda še precej večja.

Zato je pri zavarovanju vredno pogledati dlje od samega stroja.

Za konec

Ali zavarovanje krije požar na delovnem stroju?

Lahko ga.

Toda odgovor je odvisen od konkretnega zavarovanja.

Pri strojelomnem zavarovanju požar ni nujno avtomatično del osnovnega kritja; pri nekaterih produktih so temeljne požarne nevarnosti iz njega izključene oziroma se obseg kritja določa posebej.

Zato ne vprašajte samo:

»Ali je moj stroj zavarovan?«

Vprašajte:

»Ali je moj stroj zavarovan pred požarom, kje velja to kritje, kaj je vzrok za nastanek požara, kakšne so izključitve in koliko bom dejansko prejel, če bo stroj popolnoma uničen?«

To je razlika med zavarovanjem, ki lepo izgleda na papirju, in zavarovanjem, ki je podjetniku res lahko v pomoč, ko pride najhujši dan.

Če imate drag delovni stroj, je zdaj pravi čas, da pogledate polico – ne takrat, ko iz stroja že prihaja dim.