Ko podjetnik zavaruje drag delovni stroj, je eno od najpomembnejših vprašanj pogosto skrito v dveh besedah, ki ju marsikdo presliši:
nova vrednost ali dejanska vrednost?
Na prvi pogled se zdi razlika preprosta.
Če je stroj nov, je njegova vrednost pač cena novega stroja.
Kaj pa stroj, ki je star pet, deset ali petnajst let?
In kaj se zgodi, če tak stroj popolnoma uniči požar, poplava ali druga zavarovana nevarnost?
Ali bo zavarovalnica plačala toliko, kolikor bi danes stal nov stroj?
Ali samo toliko, kolikor je bil star stroj vreden tik pred škodo?
Prav tukaj se lahko skriva razlika več deset tisoč evrov.
Najprej: kaj sploh pomeni nova vrednost?
Nova vrednost pomeni, zelo poenostavljeno povedano, vrednost novega predmeta enake oziroma primerljive kakovosti in namena.
Pri opremi je to praviloma povezano z nabavno vrednostjo nove opreme. Tudi zavarovalniški viri novo vrednost opredeljujejo kot vrednost nove stvari enake kakovosti in namembnosti.
Predstavljajmo si, da je podjetje pred osmimi leti kupilo delovni stroj za 100.000 evrov.
Danes je enakovreden nov stroj vreden 150.000 evrov.
Če je zavarovanje sklenjeno na novo vrednost in so izpolnjeni pogoji za tak način obračuna, je izhodišče pri popolnem uničenju lahko 150.000 evrov, ne 100.000 evrov, kolikor je podjetnik plačal pred osmimi leti.
Toda tu je pomemben dodatek:
nova vrednost ne pomeni, da bo zavarovalnica v vsakem primeru avtomatično izplačala ceno novega stroja.
Vedno je treba pogledati konkretne pogoje zavarovanja, zavarovalno vsoto, način obračuna škode, franšizo in morebitne omejitve.
Kaj pa dejanska vrednost?
Dejanska vrednost je druga zgodba.
Pri njej se upošteva, da stroj ni več nov.
Njegova vrednost se zmanjša zaradi:
- starosti,
- obrabe,
- tehnične zastarelosti,
- ekonomske zastarelosti oziroma amortizacije.
Pri strojelomnem zavarovanju se dejanska vrednost lahko določa iz nabavne cene nove stvari, povečane za določene stroške, nato pa zmanjšane za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti in zastarelosti.
Preprosto povedano:
nov stroj je vreden 150.000 evrov, star stroj pa zaradi obrabe in zastarelosti ni več vreden toliko.
Če je njegova dejanska vrednost na dan škode ocenjena na 70.000 evrov, se pri zavarovanju na dejansko vrednost izhaja iz te vrednosti, seveda skladno s konkretnimi pogoji.
Zakaj je ta razlika pri delovnih strojih tako pomembna?
Ker so delovni stroji dragi.
Pri televizorju za 1.000 evrov razlika med novo in dejansko vrednostjo morda ni življenjsko pomembna.
Pri bagru za 200.000 evrov pa je lahko ogromna.
Predstavljajmo si podjetje, ki ima deset let star bager.
Ko je bil nov, je stal 180.000 evrov.
Danes bi nov primerljiv bager stal 240.000 evrov.
Podjetje ga zavaruje.
Nato bager popolnoma uniči požar.
Če je zavarovanje na dejansko vrednost, se ne moremo preprosto postaviti na stališče:
»Novi bager stane 240.000 evrov, zato pričakujem 240.000 evrov.«
Pri dejanski vrednosti se upošteva vrednost starega stroja tik pred škodo.
Če je bila ta zaradi starosti in obrabe bistveno nižja, bo tudi osnova za obračun škode nižja.
Še bolj pomembno: delna škoda
Ljudje razliko med novo in dejansko vrednostjo pogosto razumejo predvsem pri popolnem uničenju.
Toda pomembna je lahko tudi pri delni škodi.
Predstavljajmo si, da se na deset let starem stroju pokvari oziroma poškoduje pomemben sklop.
Popravilo stane 30.000 evrov.
Pri zavarovanju na dejansko vrednost se lahko pri obračunu upošteva izgubljena vrednost zaradi obrabe, starosti in zastarelosti, če tako določajo pogoji.
Pri zavarovanju na novo vrednost pa je lahko obračun ugodnejši, saj se pri nekaterih pogojih stroški popravila in materiala obračunajo brez zmanjšanja za amortizacijo, ob upoštevanju drugih pravil zavarovanja. Generali na primer v svojih pogojih za strojelom razlikuje obračun delne škode pri dejanski in novi vrednosti.
To je pomembno.
Nova vrednost ni zanimiva samo takrat, ko stroj popolnoma pogori.
Lahko vpliva tudi na popravilo.
Primer iz resničnega poslovnega življenja
Poglejmo nekoliko bolj konkreten primer.
Podjetje ima pet let star CNC-stroj.
Ko je bil nov, je stal:
200.000 €
Danes nov primerljiv stroj stane:
230.000 €
Stari stroj pa je zaradi starosti in obrabe ocenjen na:
140.000 €
Potem pride do velike poškodbe.
Če je stroj zavarovan na dejansko vrednost
Izhodišče bo njegova dejanska vrednost.
Torej približno 140.000 evrov oziroma znesek, ki ga glede na konkretne pogoje ugotovi zavarovalnica.
Če je zavarovan na novo vrednost
Izhodišče je lahko vrednost novega primerljivega stroja, torej približno 230.000 evrov, če so izpolnjeni pogoji za obračun po novi vrednosti.
Razlika?
90.000 evrov.
To ni več malenkost.
To je lahko razlika med tem, ali podjetje lahko kupi nov stroj ali pa mora iskati cenejšo, rabljeno rešitev.
Toda pozor: zavarovalna vsota ni isto kot vrednost
Tu se pogosto pojavi še ena napaka.
Podjetnik reče:
»Stroj sem zavaroval na 200.000 evrov, zato bom v primeru popolnega uničenja dobil 200.000 evrov.«
Ni nujno.
Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice, vendar način obračuna škode določa zavarovalna pogodba.
Če je stroj zavarovan na dejansko vrednost in je njegova dejanska vrednost 120.000 evrov, ni dovolj, da na polici piše 200.000 evrov.
Po drugi strani pa lahko prenizko določena zavarovalna vsota povzroči problem podzavarovanja.
Slovenski Obligacijski zakonik določa, da se pri podzavarovanju zavarovalnina lahko zmanjša v sorazmerju med zavarovalno vsoto in vrednostjo zavarovanega predmeta, če pogodba ne določa drugače.
Zato velja:
ni dovolj imeti visoke zavarovalne vsote. Pomembno je, da je pravilno določena tudi zavarovalna vrednost.
Kaj je amortizacija?
Beseda zveni precej računovodsko, vendar je logika preprosta.
Stroj se sčasoma obrablja.
Njegova vrednost zato praviloma pada.
Toda ne samo zaradi fizične obrabe.
Tudi če je stroj zelo dobro vzdrževan, se lahko pojavi tehnična zastarelost.
Proizvajalec je na primer predstavil novo generacijo strojev.
Stari stroj sicer še vedno odlično deluje, vendar je tehnološko manj učinkovit.
Poleg tega se lahko pojavi ekonomska zastarelost.
Stroj je morda tehnično brezhiben, vendar zaradi sprememb na trgu ni več tako gospodarsko zanimiv kot nekoč.
Pri dejanski vrednosti se lahko upoštevajo tudi ti dejavniki.
Ali je novost vedno boljša izbira?
Ne nujno.
To je pomembno povedati.
Zavarovanje na novo vrednost je lahko zelo smiselno za podjetje, ki je od stroja močno odvisno in bi ga ob popolnem uničenju želelo nadomestiti z novim.
Toda ni vedno smiselno plačevati za kritje, ki ga podjetje v praksi ne potrebuje.
Predstavljajmo si podjetje, ki uporablja starejše stroje.
Podjetnik jih ne namerava zamenjati z novimi.
Če se stroj uniči, bo kupil rabljenega.
V takem primeru je lahko vprašanje:
Ali ima smisel plačevati več za zavarovanje na novo vrednost?
Odgovor je odvisen od konkretnega stroja, njegove vrednosti, poslovne pomembnosti, premije in pogojev.
Zato ni pravilno reči:
»Vedno izberite novo vrednost.«
Pravilneje je:
Izberite način zavarovanja, ki ustreza temu, kako bi stroj nadomestili, če bi ga jutri izgubili.
Pomislite na dan po veliki škodi
To je najboljši način za odločitev.
Ne razmišljajte samo:
»Koliko stane premija?«
Vprašajte se:
»Kaj bom naredil, če bo moj stroj jutri popolnoma uničen?«
Če je odgovor:
»Kupiti moram novega.«
potem je nova vrednost lahko zelo pomembna.
Če je odgovor:
»Kupili bomo enakovrednega rabljenega.«
potem je lahko dejanska vrednost bolj logična.
Če je odgovor:
»Brez tega stroja ne moremo več opravljati dejavnosti.«
potem je treba poleg vrednosti stroja razmišljati tudi o obratovalnem zastoju.
Največja zmota: »Stroj je star, zato je zavarovanje skoraj brez vrednosti.«
To ni res.
Tudi deset ali petnajst let star stroj je lahko za podjetje izjemno pomemben.
Morda je njegova knjigovodska vrednost zelo nizka.
Toda podjetje ga še vedno potrebuje.
To je pomembna razlika med računovodsko vrednostjo in vrednostjo, ki jo ima stroj za poslovanje.
Stroj je lahko v poslovnih knjigah skoraj v celoti amortiziran.
V resničnem življenju pa lahko brez njega podjetje izgublja tisoče evrov na dan.
Zavarovanje ne smemo presojati samo po računovodskih številkah.
Kaj pa če je star stroj zelo dobro ohranjen?
Tudi tukaj stvari niso tako preproste.
Podjetnik lahko reče:
»Ta bager je star deset let, vendar je odlično vzdrževan in dela kot nov.«
To je seveda pomembno.
Toda dejanska vrednost se ne določa samo po občutku lastnika.
Pri ocenjevanju vrednosti se lahko upoštevajo starost, obraba, tehnično stanje, ekonomska zastarelost in drugi dejavniki.
Pri večjih oziroma zahtevnejših strojih lahko pride v poštev tudi strokovna cenitev. SPOT navaja, da ocenjevanje vrednosti strojev in opreme zahteva strokovno uporabo metod in tehnik za objektivno ugotavljanje vrednosti.
Kaj se zgodi, če je stroj delno poškodovan?
Tu je treba biti še posebej previden.
Pri strojelomnem zavarovanju se lahko škoda pri zavarovanju na dejansko vrednost obračunava po stroških popravila in materiala, zmanjšanih za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti in zastarelosti ter za vrednost ostankov, če pogoji ne določajo drugače.
Pri zavarovanju na novo vrednost pa so lahko stroški popravila in materiala obračunani brez tega zmanjšanja, pri čemer se upošteva vrednost ostankov in druge določbe police.
Zato lahko ista poškodba starega stroja povzroči različno zavarovalnino glede na način zavarovanja.
Posebna past: star stroj, ki ga ni več mogoče kupiti
To je zanimiva situacija.
Podjetje ima deset let star stroj.
Proizvajalec tega modela ne izdeluje več.
Kaj je potem »nova vrednost«?
Ne moremo preprosto reči:
»Poiščite isti model.«
Če ga ni več, se lahko postavi vprašanje vrednosti novega stroja enake kakovosti in namembnosti oziroma primerljivega stroja, vendar je konkretna metodologija odvisna od zavarovalnih pogojev.
Zato je pri specializirani opremi zelo pomembno, da so v polici jasno določeni predmet zavarovanja, način določanja vrednosti in način obračuna škode.
In kaj pomeni dejanska vrednost pri popolnem uničenju?
Naj bo primer čim bolj preprost.
Stroj je bil nov vreden:
300.000 €
Po desetih letih je njegova nova različica vredna:
350.000 €
Toda stari stroj je zaradi starosti, obrabe in zastarelosti ocenjen na:
100.000 €
Če je zavarovan na dejansko vrednost in je popolnoma uničen, se pri obračunu ne izhaja iz 350.000 evrov.
Izhodišče je njegova dejanska vrednost po pravilih konkretnega zavarovanja.
To je bistvo razlike.
Kaj pa če je stroj podzavarovan?
To je še ena stvar, ki jo mora podjetnik poznati.
Recimo, da je dejanska oziroma zavarovalna vrednost stroja 200.000 evrov.
Na polici pa je zavarovalna vsota samo 100.000 evrov.
Če pride do popolne škode, je očitno, da podjetnik ne more pričakovati 200.000 evrov izplačila, saj je zgornja meja zavarovalnega kritja 100.000 evrov.
Pri delni škodi pa lahko nastane še dodatna težava.
Obligacijski zakonik določa sorazmerno zmanjšanje zavarovalnine pri podzavarovanju, če ni drugače dogovorjeno.
Zato je nevarno razmišljanje:
»Bom zavaroval malo ceneje, saj se škoda tako ali tako ne bo zgodila.«
Če se zgodi, lahko razlika zelo boli.
Kaj če je stroj nadzavarovan?
Tudi nasprotna situacija ni koristna.
Recimo, da je stroj dejansko vreden 100.000 evrov, podjetnik pa ga zavaruje na 250.000 evrov.
To še ne pomeni, da bo ob škodi dobil 250.000 evrov.
Pri premoženjskem zavarovanju višja zavarovalna vsota sama po sebi ne ustvari višje dejanske škode.
Obligacijski zakonik določa, da se pri zavarovalni vsoti, ki presega dogovorjeno oziroma dejansko vrednost, pri likvidaciji škode upošteva le ustrezna vrednost.
Zato tudi previsoka zavarovalna vsota ni rešitev.
Kaj naj podjetnik naredi pred sklenitvijo zavarovanja?
Pri dragih strojih priporočam zelo praktičen pristop.
1. Ugotovite, koliko bi danes stal nov primerljiv stroj
Ne koliko je stal pred desetimi leti.
Koliko bi stala njegova današnja zamenjava?
2. Ugotovite starost in stanje obstoječega stroja
Pri starejšem stroju je dejanska vrednost lahko precej nižja od nove.
3. Preverite, kako zavarovalnica definira novo in dejansko vrednost
Ne zadovoljite se samo z razlago:
»To je zavarovanje na novo vrednost.«
Poglejte pogoje.
4. Preverite delne škode
Vprašajte, kako se obračuna popravilo.
5. Preverite popolno uničenje
Vprašajte:
»Če ta stroj jutri popolnoma pogori, koliko je lahko največje izplačilo?«
6. Preverite franšizo
Tudi dobra zavarovalna osnova ne pomaga, če je pri škodi pomembna visoka soudeležba.
7. Preverite podzavarovanje
To je posebej pomembno pri dragih strojih.
Najboljše vprašanje za zavarovalnega svetovalca
Namesto da vprašate:
»Koliko stane zavarovanje?«
vprašajte:
»Če je ta stroj jutri popolnoma uničen, koliko denarja bom po tej polici dejansko dobil?«
Potem dodajte:
»In koliko bi moral danes plačati za nov stroj, ki bi opravljal enako delo?«
Šele ko poznate oba odgovora, lahko resnično ocenite, ali je zavarovanje dobro sestavljeno.
Nova ali dejanska vrednost – kaj je torej bolje?
Ni univerzalnega odgovora.
Nova vrednost je praviloma zanimivejša za podjetje, ki želi ob veliki škodi stroj nadomestiti z novim oziroma primerljivim novim strojem.
Dejanska vrednost je lahko primernejša za podjetje, ki želi zavarovanje prilagoditi dejanski vrednosti starejše opreme in ne potrebuje kritja na ravni novega stroja.
Toda odločitev mora temeljiti na konkretnem stroju.
Bager ni isto kot CNC-stroj.
Viličar ni isto kot kompresor.
Deset let star stroj, ki ga podjetje lahko zlahka nadomesti, ni isto kot deset let star specializiran stroj, ki ga ni več mogoče kupiti.
Za konec
Pri zavarovanju delovnega stroja besedi nova vrednost in dejanska vrednost nista nepomemben zavarovalniški izraz.
Lahko odločata o tem, ali bo podjetje po veliki škodi dobilo dovolj denarja za nakup novega stroja ali pa bo moralo razliko pokriti iz lastnega žepa.
Najbolj preprosto:
Nova vrednost gleda proti vrednosti novega primerljivega stroja.
Dejanska vrednost upošteva tudi starost, obrabo in zastarelost obstoječega stroja.
Pri tem pa je treba vedno pogledati konkretne zavarovalne pogoje, saj se način obračuna lahko razlikuje med zavarovalnimi produkti. Pri strojelomnem zavarovanju so lahko pravila za delno in popolno škodo različna, prav tako pa se lahko razlikujejo med posameznimi zavarovalnicami.
In še nekaj zelo pomembnega:
Ne glejte samo, koliko stroj danes »še velja«.
Poglejte, koliko vas bo stalo, če ga jutri izgubite.
Če bi morali kupiti novega, je lahko razlika med novo in dejansko vrednostjo odločilna.
Imate drag delovni stroj?
Pred sklenitvijo ali obnovo zavarovanja preverite tri stvari:
koliko je vreden danes, koliko bi stal nov primerljiv stroj in po kateri vrednosti bo zavarovalnica obračunala škodo.
Če teh treh odgovorov ne poznate, v resnici še ne veste, koliko ste zavarovani.