To je eno izmed tistih vprašanj, ki si ga človek zelo nerad zastavi.

Ne zato, ker bi bilo zapleteno.

Ampak zato, ker moramo za trenutek pomisliti na nekaj, o čemer sicer ne želimo razmišljati.

Kaj bi se zgodilo z mojo družino, če mene jutri ne bi bilo več?

Kdo bi plačeval kredit?

Iz česa bi živeli?

Bi lahko partner ostal doma?

Bi otroci lahko nadaljevali svoje življenje tako kot danes?

Bi bilo treba prodati hišo?

Koliko časa bi družina lahko živela od prihrankov?

In predvsem:

Koliko denarja bi bilo dejansko potrebnega, da moja družina zaradi moje smrti ne bi poleg človeka izgubila še finančne varnosti?

To je pravzaprav bistvo življenjskega zavarovanja.

Ne vprašanje, koliko je vredno vaše življenje.

Tega denar ne more izmeriti.

Vprašanje je, koliko denarja bi bilo potrebno, da bi ljudje, ki so finančno odvisni od vas, lahko nadaljevali življenje.

Ne potrebujete »milijonskega« zavarovanja

Ko človek začne razmišljati o življenjskem zavarovanju, se hitro pojavi vprašanje:

100.000 evrov? 200.000? 300.000?

Toda številka sama po sebi ne pomeni nič.

Za eno družino je 100.000 evrov lahko ogromno.

Za drugo je premalo.

Če ima družina 50.000 evrov prihrankov, odplačan kredit in dva odrasla prihodka, je situacija popolnoma drugačna kot pri družini z majhnimi otroki, 200.000 evri kredita in enim glavnim hranilcem.

Zavarovalna vsota mora zato izhajati iz življenja družine, ne iz številke, ki jo nekdo določi na pamet.

Tudi pri določanju zavarovalne vsote se kot pomembni dejavniki upoštevajo dohodek, mesečni izdatki, premoženje, število finančno odvisnih oseb, obstoječa zavarovanja ter krediti in druge obveznosti. (Triglav)

Začnimo pri najtežjem vprašanju: kaj bi ostalo za vami?

Predstavljajmo si družino.

Oče ima 2.000 evrov neto mesečnega dohodka.

Mama zasluži 1.400 evrov.

Imata dva otroka in 160.000 evrov stanovanjskega kredita.

Na računu in v drugih likvidnih prihrankih imata 25.000 evrov.

Če oče umre, družina ne izgubi samo 2.000 evrov mesečnega prihodka.

Izgubi 24.000 evrov prihodka na leto.

In to morda še več let.

Če sta otroka stara šest in devet let, je pred družino še dolgo obdobje, preden postaneta samostojna.

Zato bi bilo precej napačno reči:

»Potrebujemo samo toliko zavarovanja, da odplačamo kredit.«

Kredit je samo eden od problemov.

Drugi problem je izpad prihodka.

Prvi del izračuna: dolgovi

Najprej popišite vse dolgove, ki bi ostali za vami.

Na primer:

stanovanjski kredit: 160.000 €
potrošniški kredit: 8.000 €
leasing: 12.000 €

Skupaj:

180.000 €

To je prvi del potrebnega kritja.

Toda pozor.

Če imate na primer življenjsko zavarovanje, ki je vinkulirano v korist banke, je lahko del zavarovalnine namenjen najprej poplačilu kredita. Družina zato ne dobi nujno celotne zavarovalne vsote prosto na voljo. ZPS opozarja, da je pri takem zavarovanju treba preveriti, komu in v kakšni višini se zavarovalnina izplača.

Zato ni dovolj vedeti samo:

»Imam 200.000 evrov življenjskega zavarovanja.«

Vedeti morate tudi:

»Komu gre ta denar in kaj bo z njim plačano?«

Drugi del izračuna: koliko prihodka bi bilo treba nadomestiti?

To je del, ki ga ljudje pogosto pozabijo.

Če nekdo zasluži 2.500 evrov neto mesečno, to pomeni 30.000 evrov letnega prihodka.

Če bi družina potrebovala pet let, da se finančno prilagodi novi situaciji, govorimo o približno:

150.000 evrih izgubljenega prihodka.

Toda pet let je samo primer.

Pri družini z majhnimi otroki lahko potrebujemo daljše obdobje.

Pri družini z najstniki morda krajše.

Če je partner dobro zaposlen in lahko sam pokrije večino stroškov, je potreba manjša.

Če je pokojni ustvarjal večino družinskega prihodka, je potreba večja.

Zato ni univerzalnega pravila:

»Vaš dohodek pomnožite z deset.«

To je preveč preprosto.

Bolj smiselno je vprašati:

Kolikšen del mojega prihodka bi družina dejansko morala nadomestiti in za koliko let?

Tretji del: otroci

Otroci so pri takšnem izračunu zelo pomembni.

Ne zato, ker bi lahko njihovo življenje izrazili v evrih.

Ampak zato, ker so od staršev finančno odvisni več let.

Majhen otrok bo potreboval podporo še dolgo.

Hrana.

Stanovanje.

Oblačila.

Šola.

Prevoz.

Šport.

Počitnice.

Kasneje morda študij.

Če umre eden od staršev, se ti stroški ne končajo.

Ravno nasprotno.

Otrok še vedno potrebuje enako varnost in možnosti.

Zato je pri družini z majhnimi otroki lahko smiselno razmišljati o finančni zaščiti vsaj do obdobja, ko bodo otroci postali samostojnejši. Tudi zavarovalnice pri določanju trajanja zavarovanja kot enega od kriterijev navajajo obdobje finančne odvisnosti otrok.

Četrti del: prihranki

Zdaj pride pomemben popravek.

Če imate 80.000 evrov prihrankov, jih ne smete ignorirati.

To je denar, ki ga ima družina že na voljo.

Če potrebujete 300.000 evrov finančne zaščite in imate 80.000 evrov likvidnega premoženja, je lahko potrebna dodatna zavarovalna zaščita bistveno manjša.

Toda tudi tukaj previdno.

Ni vsak evro premoženja enako uporaben.

Hiša, v kateri družina živi, ni isto kot denar na računu.

Avto ni isto kot denar.

Naložba, ki je ni mogoče hitro prodati brez večje izgube, ni isto kot likvidna rezerva.

Zato je treba pri izračunu ločiti:

premoženje, ki ga družina lahko dejansko uporabi,

od premoženja, ki ga želi in mora ohraniti za normalno življenje.

Poglejmo konkreten primer

Recimo:

Preostali kredit: 180.000 €

Drugi dolgovi: 10.000 €

Letni neto dohodek: 30.000 €

Obdobje nadomestitve prihodka: 7 let

Prihranki: 40.000 €

Obstoječe življenjsko zavarovanje: 20.000 €

Po zelo poenostavljenem modelu:

180.000 €

10.000 €
210.000 € za sedem let nadomestitve prihodka
− 40.000 € prihrankov
− 20.000 € obstoječega kritja

= 340.000 €

To ni ponudba zavarovalnice.

Ni niti dokončen finančni izračun.

Je pa zelo dober način, da začnete razmišljati.

In zdaj lahko postavite pravo vprašanje:

Ali bi moja družina potrebovala približno 340.000 evrov zaščite?

Morda.

Morda manj.

Morda več.

Odvisno od dejanskega življenja družine.

Podoben pristop uporabljajo tudi informativni kalkulatorji življenjskega kritja: upoštevajo dolgove in obveznosti, dodajo večletno nadomestilo dohodka ter odštejejo prihranke in obstoječa kritja.

Toda ali mora biti celoten znesek izplačan družini?

Ne vedno.

To je ena pomembnejših stvari pri načrtovanju.

Če je vaš glavni cilj zaščititi družino pred stanovanjskim kreditom, lahko potrebujete drugačno strukturo zavarovanja kot človek, ki želi družini predvsem zagotoviti dohodek za naslednjih deset ali petnajst let.

Pri kreditu je lahko smiselna padajoča zavarovalna vsota, saj se dolg skozi čas zmanjšuje.

Če pa želite družini zagotoviti določen znesek ne glede na to, kdaj pride do smrti v času trajanja police, je lahko primernejša konstantna zavarovalna vsota.

ZPS pri tem opozarja na razliko med konstantno in padajočo zavarovalno vsoto: prva ostaja enaka, druga se skozi čas zmanjšuje in se lahko bolj približa preostanku kredita.

Zato ni pomembna samo številka.

Pomembna je tudi struktura zavarovanja.

Ne pozabite na stroške, ki jih danes plačujete z delom

Tu pridemo do še ene stvari, na katero ljudje pogosto pozabijo.

Ko govorimo o prihodku, ne govorimo samo o denarju, ki pride na bančni račun.

Pomislite na vse, kar danes omogoča vaš dohodek.

Stanovanje.

Hrano.

Elektriko.

Avtomobil.

Šolanje otrok.

Počitnice.

Vzdrževanje hiše.

Pomoč staršem.

Različne storitve.

Če vas ni več, del teh stroškov ostane.

Nekateri se zmanjšajo.

Nekateri izginejo.

Drugi pa ostanejo popolnoma enaki.

Zato ni smiselno avtomatično zavarovati 100 odstotkov vašega prihodka.

Toda prav tako ni smiselno avtomatično zavarovati samo majhen del.

Treba je pogledati dejanski družinski proračun.

Kaj pa partnerjev dohodek?

Tudi to je zelo pomembno.

Če družina danes živi od 4.000 evrov mesečnega prihodka, od tega vi prispevate 2.500 evrov, partner pa 1.500 evrov, po vaši smrti ni nujno treba nadomestiti vseh 4.000 evrov.

Partnerjevih 1.500 evrov ostane.

Zavarovanje mora pokrivati predvsem luknjo, ki nastane zaradi vašega odhoda.

To je ena izmed največjih prednosti individualnega izračuna.

Ne plačujete za nekaj, česar družina ne potrebuje.

In kaj, če imate zelo veliko premoženja?

Potem se račun spremeni.

Če imate odplačano hišo, 300.000 evrov likvidnega premoženja in nobenega dolga, otroci pa so odrasli in partner ima svoj dohodek, morda ne potrebujete visoke življenjske zavarovalne vsote.

Zakaj?

Ker lahko družina finančno tveganje že nosi sama.

Zavarovanje je namreč predvsem način, kako veliko finančno tveganje prenesemo nase oziroma na zavarovalnico, namesto da bi ga morali v celoti nositi sami.

Če ga lahko brez težav nosite sami, je potreba po zavarovanju manjša.

Kaj pa inflacija?

To je še en razlog, zakaj se ne smemo slepo držati ene številke.

100.000 evrov danes ni isto kot 100.000 evrov čez deset ali petnajst let.

Če zavarovanje sklepate za dolgo obdobje, je vredno razmisliti tudi o tem, kako se bo spreminjala vrednost denarja in ali bo zavarovalna vsota čez čas še vedno ustrezala vašim potrebam.

Prav tako se lahko vmes spremeni vaše življenje.

Otroci odrastejo.

Kredit se zmanjša.

Dohodek se poveča.

Prihranki se povečajo.

Ali pa se zgodi ravno nasprotno.

Zato življenjskega zavarovanja ne bi smeli skleniti in nato nanj pozabiti za dvajset let.

Življenjsko zavarovanje ni enkratni izračun

To je pomembna misel.

Danes ste lahko finančno zelo odvisni od svojega dohodka.

Čez deset let morda ne boste več.

Pred desetimi leti ste morda imeli majhne otroke.

Danes so lahko že skoraj samostojni.

Pred desetimi leti ste imeli 200.000 evrov kredita.

Danes ga imate morda samo še 80.000.

Zato je smiselno ob pomembnih življenjskih spremembah ponovno pogledati:

Koliko bi moja družina potrebovala danes?

Ne koliko je potrebovala takrat, ko ste sklenili polico.

Kaj pa, če zavarovalne vsote ne morem plačevati?

Tudi to je realen problem.

Lahko izračunate idealno zavarovalno vsoto 400.000 evrov, toda če je premija za vas previsoka, ta številka ne pomaga.

Takrat je treba določiti prioritete.

Kaj je najpomembnejše?

1. zaščita družine pred največjimi dolgovi,

2. zaščita osnovnega življenjskega standarda,

3. zaščita otrok,

4. šele nato dodatni cilji.

Bolje je imeti dobro premišljeno in finančno vzdržno zavarovanje kot ogromno polico, katere premije dolgoročno ne boste mogli plačevati.

Ne kupujte številke. Kupite rešitev problema.

To je verjetno najpomembnejša misel celotnega članka.

Ne potrebujete »300.000 evrov življenjskega zavarovanja« zato, ker je to dobra številka.

Potrebujete rešitev za konkretno finančno situacijo vaše družine.

Če je vaš največji problem kredit, mora zavarovanje rešiti kredit.

Če je največji problem izpad vašega prihodka, mora zavarovanje nadomestiti ta izpad.

Če so problem majhni otroci, mora zaščita trajati dovolj dolgo.

Če imate veliko premoženja, mora biti zavarovanje temu prilagojeno.

Če nimate nikogar, ki bi bil finančno odvisen od vas, pa je lahko odgovor tudi:

»Življenjskega zavarovanja ne potrebujem.«

In to ni neuspeh.

To je lahko zelo dobra finančna odločitev.

Najpreprostejša formula

Če želite doma narediti prvi približen izračun, lahko začnete takole:

POTREBNA ZAŠČITA

preostali dolgovi

potrebni prihodki družine za določeno število let

večje prihodnje finančne obveznosti

−

uporabni prihranki in drugo razpoložljivo premoženje

−

obstoječa življenjska zavarovanja in druga ustrezna kritja

približna potrebna zavarovalna vsota

To ni formula, ki bi morala nadomestiti strokovno finančno svetovanje.

Je pa veliko boljša od vprašanja:

»Koliko zavarovanja mi lahko ponudite za 50 evrov na mesec?«

In potem pride še eno zelo pomembno vprašanje

Ko dobite številko, se ne ustavite.

Vprašajte:

»Ali bi bila ta vsota moji družini dejansko dovolj?«

Kajti 300.000 evrov lahko na prvi pogled zveni ogromno.

Toda če od tega takoj odplačate 180.000 evrov kredita, ostane 120.000 evrov.

Če družina potrebuje 2.000 evrov mesečno za osnovno življenje, je to samo pet let.

In po petih letih?

Otroci bodo morda še vedno potrebovali podporo.

Partner bo morda še vedno moral plačevati vse stroške.

Zato je treba vedno gledati celotno zgodbo, ne samo zavarovalne vsote.

Najbolj pošten način razmišljanja

Predstavljajte si, da danes sedete za mizo s partnerjem.

Na mizo položite papir.

Napišete:

Kredit: 180.000 €

Drugi dolgovi: 10.000 €

Prihranki: 40.000 €

Moj letni neto prihodek: 30.000 €

Partnerjev letni neto prihodek: 18.000 €

Otroka: 6 in 9 let

Potem vprašate:

»Kaj bi potrebovali, da bi lahko normalno živeli naprej, če mene jutri ne bi bilo?«

Takrat dobite veliko bolj resničen odgovor kot pri kateremkoli prodajnem izračunu.

Morda ugotovite, da potrebujete 150.000 evrov.

Morda 300.000.

Morda 500.000.

Morda pa skoraj nič.

Vsaka družina ima svojo številko.

In prav zato ni dobrega odgovora na vprašanje »Koliko življenjskega zavarovanja naj imam?«

Dober odgovor se začne drugače:

»Kaj bi moja družina izgubila, če mene jutri ne bi bilo?«

Ko to razumete, lahko izračunate finančno luknjo.

Ko poznate finančno luknjo, lahko določite potrebno zaščito.

In šele nato je čas, da pogledate konkretne police, zavarovalnice, premije in pogoje.

Ne obratno.

ZPS pri življenjskih zavarovanjih prav tako poudarja, da ni pomembna samo cena, temveč tudi razumevanje pogojev in primerjava ponudb.

Na koncu ostane samo eno vprašanje

Nihče od nas ne ve, koliko časa ima.

Toda vsak lahko naredi nekaj zelo preprostega:

poskrbi, da njegova družina v primeru njegove smrti ne bo prisiljena sprejemati velikih finančnih odločitev v najslabšem možnem trenutku.

To je pravi namen življenjskega zavarovanja.

Ne pustiti družini bogastva.

Ne kupiti najdražje police.

Ne imeti čim večje zavarovalne vsote.

Ampak zagotoviti, da po najhujšem dogodku ne bo treba reševati še finančne katastrofe.

Zato se vprašajte:

Če mene jutri ne bi bilo – koliko denarja bi moja družina potrebovala, da bi lahko še naprej živela dostojno in brez prisile prodajala tisto, kar sem ji pomagal ustvariti?

Ko poznate odgovor na to vprašanje, ste naredili prvi in najpomembnejši korak.

Šele potem pride zavarovanje.

CTA

👉 Ne ugibajte, koliko življenjskega zavarovanja potrebujete. Izračunajte.
Pri izračunu upoštevajte svoje dolgove, prihodke, otroke, partnerjev dohodek, prihranke, premoženje in obstoječa zavarovanja. Tako boste najprej ugotovili, kakšno finančno luknjo bi za seboj pustili – in šele nato, kako veliko zaščito vaša družina zares potrebuje.