Pri petdesetih se marsikaj spremeni.

Otroci so morda že odrasli ali pa se še šolajo. Stanovanjski kredit je mogoče že precej zmanjšan. Prihranki so večji. Človek ima za seboj desetletja dela in je morda ustvaril precejšnje premoženje.

Zato se zdi vprašanje povsem logično:

»Ali pri 50. letu sploh še potrebujem življenjsko zavarovanje?«

Odgovor je:

lahko ga potrebujete – lahko pa tudi ne.

In prav pri teh letih je zelo pomembno, da vam nihče ne prodaja zavarovanja samo zato, ker ga »morate imeti«.

Po 50. letu je treba najprej pogledati vašo dejansko finančno situacijo.

Če je družina finančno varna tudi brez vašega prihodka, je lahko življenjsko zavarovanje nepotreben strošek.

Če pa bi vaša smrt povzročila velik finančni problem partnerju, otrokom ali podjetju, je lahko zavarovanje še vedno zelo smiselno.

Pri 50. letu se vprašanje spremeni

Pri 30 letih je vprašanje pogosto:

»Kaj bo z mojo mlado družino, če mene jutri ne bo?«

Pri 50 letih pa je vprašanje nekoliko drugačno:

»Kaj sem ustvaril, kaj še dolgujem in kdo bi imel zaradi moje smrti finančni problem?«

To je bistvena razlika.

Pri 30 letih je človek pogosto skoraj v celoti odvisen od prihodnjih prihodkov.

Pri 50 letih ima lahko že precej ustvarjenega.

Zato pri odločanju ne gledamo samo prihodnjega dohodka.

Gledamo celotno premoženjsko sliko.

Najprej naredite preprost preizkus

Preden sploh razmišljate o življenjskem zavarovanju, si postavite štiri vprašanja:

1. Kdo je finančno odvisen od mene?

Partner?

Otrok?

Invalidni ali drugače odvisni družinski član?

Nihče?

2. Koliko dolga bi ostalo za menoj?

Stanovanjski kredit?

Poslovni kredit?

Drugi dolgovi?

3. Koliko premoženja imam?

Prihranki?

Naložbe?

Nepremičnine?

Podjetje?

Drugo premoženje?

4. Kaj bi se finančno zgodilo po moji smrti?

Bi partner lahko normalno živel naprej?

Bi bilo treba prodati hišo?

Bi ostal velik kredit?

Bi otroci izgubili načrtovana sredstva?

Bi podjetje zašlo v težave?

Če na ta vprašanja odgovorite iskreno, boste pogosto že zelo blizu odgovora.

Pri 50 letih je lahko vaše premoženje pomembnejše od vaše plače

To je ena največjih razlik med 30. in 50. letom.

Recimo, da pri 35 letih zaslužite 2.500 evrov mesečno in nimate skoraj nič prihrankov.

Družina je močno odvisna od vašega prihodka.

Pri 55 letih pa imate lahko:

odplačan ali skoraj odplačan dom,
100.000 evrov prihrankov,
naložbe,
dodatno nepremičnino,
odrasle otroke,
partnerja z lastnim prihodkom.

Če umrete, družina izgubi vas.

Toda finančna posledica morda ni več tako velika.

V takem primeru lahko rečemo:

zavarovalna potreba se je zmanjšala, ker se je povečala vaša lastna finančna varnost.

To je povsem normalen razvoj.

Cilj življenjskega zavarovanja ni, da ga plačujete vse življenje ne glede na okoliščine.

Cilj je zaščititi tveganje, ki ga sami ne morete razumno nositi.

Toda kaj, če imate pri 50. letu še vedno velik kredit?

Potem je zgodba drugačna.

Predstavljajmo si 52-letnega človeka.

Še vedno ima:

150.000 € stanovanjskega kredita.

Partner ima precej nižji prihodek.

Otroka sta stara 14 in 17 let.

Če bi umrl, bi partner poleg čustvenega udara dobil še zelo konkreten finančni problem.

Kaj narediti s kreditom?

Kako plačevati stanovanje?

Kako financirati šolanje otrok?

Kako ohraniti življenjski standard?

V takem primeru je lahko življenjsko zavarovanje pri 52 letih zelo smiselno.

Čeprav bi bilo ceneje, če bi ga sklenili pri 32 letih.

Toda vprašanje ni več:

»Ali sem ga sklenil dovolj zgodaj?«

Vprašanje je:

»Ali ga potrebujem danes?«

Pri 50+ so otroci še vedno lahko razlog za zavarovanje

Pogosto se zmotno misli, da življenjsko zavarovanje po 50. letu nima več smisla, ker so otroci odrasli.

Toda »otrok je odrasel« še ne pomeni nujno:

»otrok je finančno samostojen.«

Danes lahko otrok pri 22 ali 25 letih še študira.

Morda živi doma.

Morda šele išče prvo resno zaposlitev.

Morda potrebuje pomoč pri stanovanju.

Morda ima svoje zdravstvene ali druge posebne potrebe.

Če ste še vedno pomemben finančni steber njegovega življenja, je to treba upoštevati.

Ni pomembna samo biološka starost otroka.

Pomembna je finančna odvisnost.

Poseben primer: partner

Pri 50. ali 60. letu je partner lahko pomembnejši razlog za zavarovanje kot otroci.

Recimo, da eden od partnerjev prejema 3.000 evrov mesečnega prihodka, drugi pa 1.200 evrov.

Če prvi umre, drugi ne izgubi samo partnerja.

Izgubi tudi pomemben del družinskega prihodka.

Če hkrati ostane še kredit, je lahko položaj zelo težak.

Življenjsko zavarovanje lahko v takem primeru zagotovi finančni most.

Ne zato, da bi partner postal bogat.

Ampak zato, da mu ni treba prodajati hiše, spreminjati celotnega načina življenja ali sprejemati slabih finančnih odločitev v času žalovanja.

To je pogosto pravi namen življenjskega zavarovanja.

Po 50. letu je pomembno tudi vprašanje premoženja

Recimo, da imate hišo vredno 400.000 evrov.

Na prvi pogled se zdi:

»Zavarovanja ne potrebujem. Imam dovolj premoženja.«

Toda vprašajte se:

Ali lahko družina to premoženje uporablja za življenje?

Če partner živi v hiši, prodaja hiše morda ni realna rešitev.

Če imate premoženje v poslovnih nepremičninah, ga ni mogoče vedno hitro prodati.

Če imate naložbe, lahko njihova prodaja v nepravem trenutku pomeni izgubo.

Zato ni dovolj reči:

»Imam 500.000 evrov premoženja.«

Pomembno je:

koliko tega premoženja je dejansko razpoložljivega za reševanje finančnega problema.

Likvidnost je lahko pomembnejša od vrednosti premoženja

To je pri starejših še posebej pomembno.

Družina lahko ima milijon evrov premoženja in hkrati težavo s 100.000 evri takojšnjega denarja.

Na primer:

hiša – 600.000 €

poslovni prostor – 250.000 €

zemljišče – 150.000 €

gotovina – 20.000 €

Na papirju je družina premožna.

Toda če mora partner po smrti hitro poravnati 100.000 evrov obveznosti, je lahko problem zelo konkreten.

Življenjsko zavarovanje lahko v določenih primerih zagotovi prav to:

likvidna sredstva takrat, ko jih družina najbolj potrebuje.

Podjetniki imajo po 50. letu še dodatne razloge

Če ste podjetnik, je vprašanje še bolj zapleteno.

Vaša smrt lahko vpliva na:

družino,
podjetje,
poslovne partnerje,
zaposlene,
kredite podjetja,
lastniške deleže.

Če je podjetje močno odvisno od vas osebno, je vaša smrt lahko poslovni problem.

Kaj se zgodi z vašim deležem?

Kdo ga prevzame?

Ali ima partner dovolj denarja za izplačilo vaših dedičev?

Ali bi morali drugi družbeniki najti denar za odkup deleža?

Ali bi bilo treba podjetje prodati?

To so vprašanja, ki jih mnogi podjetniki začnejo reševati prepozno.

V takem primeru življenjsko zavarovanje ni nujno namenjeno samo družini.

Lahko je del načrta nasledstva podjetja.

Pri 50. letu pa se pojavi še nekaj drugega: zdravje

To je neprijetna, vendar realna tema.

Ko smo mlajši, pogosto razmišljamo:

»Bom uredil kasneje.«

Pri 50. letu pa je treba razumeti, da se zavarovalna tveganja s starostjo spreminjajo.

Premija življenjskega zavarovanja je med drugim odvisna od starosti in zdravstvenega stanja; vplivajo lahko tudi življenjski slog, poklic in druge okoliščine.

Zato lahko čakanje pomenijo dve stvari:

zavarovanje bo praviloma dražje

zdravstveno stanje lahko vpliva na pogoje zavarovanja.

To ne pomeni, da morate pri 50 letih panično kupovati zavarovanje.

Pomeni pa:

če ga potrebujete, nima smisla odlašati samo zato, ker upate, da bo naslednje leto boljši trenutek.

Ali je pri 50. letu zavarovanje predrago?

Lahko je dražje.

To je dejstvo.

Zato mora biti odločitev še bolj racionalna.

Pri 30 letih lahko nekdo sklene zelo visoko zavarovalno vsoto za dolgo obdobje.

Pri 55 letih pa morda nima smisla kupovati zelo visokega kritja za 30 let.

Zakaj?

Ker se je finančna potreba verjetno spremenila.

Morda potrebujete samo:

100.000 € za preostanek kredita

namesto

500.000 € za celotno družinsko prihodnost.

Zato je po 50. letu pogosto še pomembnejše, da pravilno določite zavarovalno vsoto in trajanje.

Ne zavarujte se za nekaj, česar ne potrebujete

To je pravilo, ki ga je vredno posebej poudariti.

Če ste stari 55 let:

otroci so samostojni,
kredit je odplačan,
imate dovolj premoženja,
partner ima lasten prihodek,

potem vam morda ni treba kupovati visokega življenjskega zavarovanja.

Če vam kdo v takem položaju ponuja ogromno zavarovalno vsoto brez jasnega razloga, ga vprašajte:

»Katero konkretno finančno tveganje s tem rešujemo?«

Če na to vprašanje ni jasnega odgovora, je razlog za previdnost.

ZPS poudarja, da je rizično življenjsko zavarovanje namenjeno predvsem finančni varnosti bližnjih in da je treba pred sklenitvijo razumeti vsebino in pogoje zavarovanja.

In obratno: ne bodite preveč samozavestni zaradi svojega premoženja

Druga napaka je:

»Meni zavarovanje ni potrebno, ker imam hišo.«

Hiša sama po sebi ne plačuje računov.

Če partner ostane sam, lahko nastanejo:

stroški vzdrževanja,
davčne in druge obveznosti,
kredit,
stroški življenja,
pomoč otrokom,
zdravstveni in drugi nepredvideni stroški.

Zato vedno gledajte denarni tok, ne samo vrednosti premoženja.

Kaj pa pokojnina?

Po 50. letu je treba pogledati tudi pokojnino.

Če je eden od partnerjev že blizu upokojitve, je pomembno vedeti, kakšni bodo prihodki obeh.

Če bi eden umrl, se finančni položaj preživelega partnerja lahko spremeni.

Pri tem je treba upoštevati tudi pravice iz obveznega pokojninskega sistema. V Sloveniji obstaja možnost vdovske pokojnine pod zakonsko določenimi pogoji, zato je smiselno preveriti, kaj bi preživeli partner dejansko prejemal in česa ne.

Vdovska pokojnina pa ni nadomestilo za življenjsko zavarovanje.

Je samo eden od elementov celotne finančne slike.

Kaj pa, če sem že upokojen?

Takrat se vprašanje še bolj spremeni.

Če nimate več pomembnih dolgov, otroci so samostojni, partner ima svojo pokojnino in imate dovolj premoženja, je lahko življenjsko zavarovanje nepotrebno.

Toda tudi upokojenec ima lahko razlog za zavarovanje.

Na primer:

partner ima zelo nizko pokojnino,
obstaja še kredit,
imate finančno odvisnega otroka,
želite zagotoviti določeno vsoto dedičem,
želite zagotoviti likvidna sredstva za določene obveznosti.

Pri tem pa je treba posebej paziti na pogoje konkretnega produkta in starostne omejitve. Te se med zavarovalnicami razlikujejo. Pri enem od aktualnih produktov na slovenskem trgu je na primer navedena možnost zavarovanja zdravih oseb do 74. leta, pri čemer veljajo tudi pogoji glede starosti ob izteku.

Zato pri 60 ali 65 letih ni dovolj vprašati:

»Ali lahko dobim življenjsko zavarovanje?«

Vprašati je treba:

»Ali ga glede na svojo situacijo sploh potrebujem in ali je cena glede na korist smiselna?«

Po 50. letu je morda pomembnejše drugo zavarovanje

To je še ena stvar, ki jo ljudje pogosto spregledajo.

Če je človek finančno neodvisen, vendar bi ga dolgotrajna bolezen, invalidnost ali potreba po tuji pomoči finančno zelo prizadela, je lahko pomembneje razmišljati o drugih oblikah zaščite.

Življenjsko zavarovanje rešuje predvsem problem:

smrti.

Ne rešuje vseh finančnih tveganj, ki pridejo z leti.

Zato mora biti vprašanje:

»Katero tveganje je pri meni največje?«

in ne:

»Katero zavarovanje mi želite prodati?«

Po 50. letu je lahko najboljša odločitev tudi – nič

To je odgovor, ki ga je treba dovoliti.

Če imate dovolj premoženja, nimate večjih dolgov in nihče ni finančno odvisen od vas, lahko tveganje smrti v veliki meri nosite sami.

Temu lahko rečemo samozavarovanje.

Namesto da vsak mesec plačujete premijo, ustvarjate lastno finančno rezervo.

Če imate dovolj kapitala, je to lahko zelo razumna odločitev.

Toda samozavarovanje deluje samo, če je kapital zares dovolj velik.

500.000 evrov premoženja, od katerega je 450.000 evrov hiša, ni isto kot 500.000 evrov likvidnega finančnega premoženja.

Enostaven primer

Predstavljajmo si dva človeka, oba stara 55 let.

Janez

dva odrasla, samostojna otroka,
stanovanje brez kredita,
200.000 € prihrankov in naložb,
partner ima svojo pokojnino,
brez drugih večjih dolgov.

Če Janez umre, družina verjetno ne bo imela velike finančne luknje.

Življenjsko zavarovanje morda ni potrebno.

Miha

star 55 let,
15-letni otrok,
120.000 € stanovanjskega kredita,
partner ima precej nižji prihodek,
malo prihrankov.

Če Miha umre, nastane velik finančni problem.

Življenjsko zavarovanje je lahko zelo smiselno.

Ista starost.

Popolnoma različna potreba.

Zato po 50. letu ne računajte samo na leta

Pri 50+ je boljša formula:

POTREBA PO ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU

dolgovi

finančna odvisnost partnerja

potrebe otrok ali drugih odvisnih družinskih članov

posebne finančne obveznosti

−

likvidno premoženje

−

drugi prihodki in ustrezna kritja

dejanska finančna luknja

Če je rezultat velik, je zavarovanje lahko smiselno.

Če je rezultat majhen ali nič, je lahko zavarovanje nepotrebno.

To je veliko bolj uporabno kot pravilo:

»Po 50. letu se ne splača.«

Kaj pa cena?

Pri rizičnem življenjskem zavarovanju je premija praviloma odvisna od več dejavnikov, med njimi od zavarovalne vsote, trajanja, starosti in zdravstvenega stanja. ZPS opozarja tudi, da se ponudbe lahko med zavarovalnicami precej razlikujejo, zato sama cena ni dovolj za odločitev.

Pri 50+ je zato še posebej pomembno primerjati:

zavarovalno vsoto,
trajanje,
izključitve,
zdravstvene pogoje,
način določanja premije,
upravičence,
pogoje za izplačilo.

Ne primerjajte samo mesečne premije.

Poceni zavarovanje, ki ne rešuje vašega problema, ni dobra kupčija.

Posebej previdno pri kombiniranih produktih

Pri 50+ lahko človeka hitro pritegne obljuba:

»Hkrati boste zavarovani in varčevali.«

Toda to je treba zelo natančno razumeti.

Rizično življenjsko zavarovanje je namenjeno predvsem zaščiti za primer smrti in nima varčevalne komponente. ZPS zato opozarja, da je treba pri drugih oblikah življenjskih zavarovanj posebej razumeti stroške, pogoje in kaj se dejansko zgodi z vplačanim denarjem.

Po 50. letu je to še pomembneje, ker je čas do upokojitve oziroma drugih življenjskih ciljev krajši.

Ne kupujte zapletenega finančnega produkta samo zato, ker vam je všeč beseda »varčevanje«.

Najprej morate razumeti, kaj pravzaprav kupujete.

Če ste stari 50 let in zavarovanja nimate

Ne paničarite.

Naredite to:

1. Seštejte dolgove.

2. Izračunajte, koliko prihodka bi izgubil partner.

3. Poglejte, koliko časa so otroci še finančno odvisni.

4. Seštejte likvidne prihranke.

5. Poglejte druga obstoječa kritja.

6. Ugotovite, kaj bi se zgodilo s podjetjem, če ste podjetnik.

7. Izračunajte približno finančno luknjo.

Šele nato iščite zavarovanje.

Če ste stari 50 let in zavarovanje že imate

Ne predpostavljajte, da je še vedno optimalno.

Preverite:

Kolikšna je zavarovalna vsota?

Do kdaj velja?

Kdo je upravičenec?

Kaj se je zgodilo s kreditom?

Kako so se spremenili vaši prihranki?

So otroci še finančno odvisni?

Je partnerjev dohodek danes drugačen?

Ali je zavarovanje še vedno usklajeno z vašim ciljem?

Morda je zavarovanja danes premalo.

Morda ga je preveč.

Morda je ravno prav.

Po 50. letu je čas za manj zavarovanja ali za bolj pametno zavarovanje?

Pogosto za oboje.

Ko se približujemo finančni neodvisnosti, se lahko potreba po življenjskem zavarovanju zmanjšuje.

To je dobra novica.

Če ste desetletja gradili premoženje, odplačevali kredite in skrbeli za družino, bi morali biti sčasoma manj odvisni od zavarovalnice, ne bolj.

Toda dokler obstaja velika finančna luknja, je zavarovanje lahko pomembno.

Zato je cilj:

vsako leto manj tveganja, ki ga morate prenašati na zavarovalnico, in vedno več tveganja, ki ga lahko pokrijete sami.

Najbolj pošten odgovor

Ali je življenjsko zavarovanje smiselno po 50. letu?

Da – za nekatere ljudi zelo.

Za druge pa sploh ne.

Smiselno je predvsem takrat, ko bi vaša smrt povzročila finančni problem, ki ga vaše premoženje in prihodki družine ne bi mogli razumno pokriti.

Ni smiselno samo zato, ker ste stari 50 let.

Ni nesmiselno samo zato, ker ste stari 50 let.

Starost je samo ena od številk.

Prava vprašanja so:

Kdo je odvisen od mene?

Kaj bi ostalo za menoj?

Koliko dolga imam?

Koliko premoženja lahko družina dejansko uporabi?

Kaj bi se zgodilo s partnerjem?

Kaj bi se zgodilo z otroki?

Kaj bi se zgodilo s podjetjem?

Ko poznate odgovore, postane odločitev veliko bolj preprosta.

Po 50. letu življenjsko zavarovanje ni več vprašanje starosti

To je pravzaprav najpomembnejši zaključek.

Pri 30 letih človek pogosto zavaruje prihodnost, ki jo šele ustvarja.

Pri 50 letih pa pogosto zavaruje to, kar je že ustvaril, in ljudi, ki jih ne želi pustiti v finančni negotovosti.

Zato je lahko življenjsko zavarovanje pri 55 letih povsem smiselno.

Lahko je smiselno pri 65.

Lahko pa ga človek pri 52 letih brez slabe vesti zavrne.

Če je njegova družina finančno varna tudi brez njega, nima smisla plačevati zavarovanja samo zato, ker se »spodobi«.

In če družina brez njega ne bi zmogla, potem tudi pri 55 letih ni prepozno, da se zaščita uredi.

Bistvo ni v tem, koliko ste stari.

Bistvo je v tem, koliko finančnega tveganja bi ostalo za vami.

CTA

👉 Če ste po 50. letu, ne vprašajte najprej, katero življenjsko zavarovanje bi lahko kupili. Najprej izračunajte, kaj bi se finančno zgodilo z vašo družino, če vas jutri ne bi bilo več.

Morda boste ugotovili, da potrebujete zavarovanje.

Morda boste ugotovili, da ga potrebujete precej manj kot nekoč.

Morda pa ga sploh ne potrebujete.

V vseh treh primerih je pomembno, da odločitev temelji na vašem življenju – ne na prodajnem načrtu nekoga drugega.