»Jaz imam dovolj denarja na banki. Zakaj bi torej plačeval še življenjsko zavarovanje?«

Na prvi pogled je vprašanje popolnoma logično.

Če imate 200.000, 300.000 ali celo 500.000 evrov prihrankov in naložb, se lahko zdi, da ste že sami poskrbeli za svojo finančno varnost.

In v določenih primerih je to res.

Človek, ki ima dovolj lastnega premoženja, življenjskega zavarovanja morda sploh ne potrebuje.

Toda beseda »dovolj« je tukaj ključna.

Dovolj za koga?

Dovolj za koliko let?

Dovolj za kakšne obveznosti?

Dovolj za partnerja?

Dovolj za otroke?

Dovolj za kredit?

Dovolj, če se hkrati z vašim prihodkom izgubi tudi vaše delo, podjetje ali druga finančna vrednost?

Pri življenjskem zavarovanju zato ni pomembno samo, koliko imate, ampak tudi koliko bi bilo po vaši smrti dejansko potrebno.

Prihranki in življenjsko zavarovanje nista ista stvar

To je prva pomembna razlika.

Prihranki so vaše premoženje.

Življenjsko zavarovanje je zaščita pred finančnimi posledicami vaše smrti.

Če imate 300.000 evrov na računu, je to 300.000 evrov.

Če imate življenjsko zavarovanje za 300.000 evrov, pa imate ob določeni zavarovalni situaciji pravico do izplačila dogovorjene zavarovalne vsote, skladno s pogodbo in njenimi pogoji.

Pri življenjskem zavarovanju za primer smrti je zavarovalna vsota določena vnaprej, upravičenec pa jo prejme, če nastopi zavarovalni primer v času trajanja zavarovanja.

Zato življenjsko zavarovanje ni preprosto »še en varčevalni račun«.

Je drugačno finančno orodje.

Najprej si zastavite eno neprijetno vprašanje

Recimo, da imate:

300.000 € premoženja.

Na prvi pogled ogromno.

Toda potem ugotovite:

250.000 € predstavlja hiša,
100.000 € je še neodplačanega kredita,
30.000 € imate na računu,
partner je odvisen od vašega prihodka,
vaša družina mesečno potrebuje 3.000 € za življenje.

Ali imate v resnici 300.000 € prosto razpoložljivega denarja?

Ne.

Vaša številka na papirju je nekaj drugega kot denar, ki ga lahko družina takoj uporabi.

Zato je pri oceni potrebe po življenjskem zavarovanju treba gledati celotno finančno sliko, ne samo stanje na bančnem računu.

Pri določanju potrebne zavarovalne vsote se med drugim upoštevajo dohodek, mesečni izdatki, premoženje, odvisne osebe, obstoječa zavarovanja in finančne obveznosti, kot so krediti in lizingi.

»Imam 200.000 evrov. Torej sem varen.«

Morda.

Toda poglejmo drugačen primer.

Imate 200.000 evrov prihrankov.

Vaša družina zaradi vašega prihodka potrebuje dodatnih 2.000 € mesečno.

Če vas ni več, bo družina izgubila ta prihodek.

200.000 € se sliši veliko.

Toda 2.000 € mesečno pomeni:

24.000 € na leto.

V desetih letih:

240.000 €.

In to še brez upoštevanja inflacije, večjih življenjskih stroškov, šolanja otrok, vzdrževanja hiše, zdravstvenih stroškov in drugih nepredvidenih izdatkov.

Zato ni dovolj vprašati:

»Koliko imam?«

Vprašati morate:

»Koliko bi moja družina potrebovala, če mene jutri ne bi bilo?«

Premoženje ni vedno enako finančni varnosti

To je ena največjih napak pri razmišljanju o življenjskem zavarovanju.

Človek lahko reče:

»Imam hišo za 400.000 evrov.«

Toda če družina v tej hiši živi, hiša ni 400.000 evrov denarja.

Je njihov dom.

Če bi ga morali prodati, da bi nadomestili izgubljeni prihodek, bi bila cena tega »premoženja« precej višja, kot se zdi na papirju.

Enako velja za:

poslovni delež,
zemljišče,
stanovanje, ki ga oddajate,
dolgoročne naložbe,
pokojninske produkte,
druge manj likvidne oblike premoženja.

Vse to je premoženje.

Ni pa nujno takoj razpoložljiv denar.

Prihranki imajo eno veliko prednost

Prihranki imajo nekaj, česar življenjsko zavarovanje nima:

že obstajajo.

Ni vam treba čakati na zavarovalni primer.

Ni vam treba preverjati, ali je dogodek pokrit s pogodbo.

Denar je vaš.

Z njim lahko plačate kredit, popravite streho, pomagate otroku, pokrijete izgubo dohodka ali preživite težko obdobje.

Če imate dovolj premoženja, je to lahko zelo močna oblika finančne zaščite.

In zato je popolnoma mogoče, da človek z velikim premoženjem življenjskega zavarovanja sploh ne potrebuje.

Kdaj prihranki lahko nadomestijo življenjsko zavarovanje?

Predstavljajmo si človeka:

Star je 55 let.

Otroci so odrasli in finančno samostojni.

Partner ima svoj dohodek.

Stanovanje je odplačano.

Nima dolgov.

Na računih in v naložbah ima 500.000 €.

Partner ima poleg tega svoje premoženje.

Če bi jutri umrl, bi partner lahko normalno nadaljeval življenje.

V takem primeru je vprašanje življenjskega zavarovanja precej drugačno kot pri 35-letnem staršu dveh majhnih otrok z 250.000 € kredita.

Prvi človek je svojo finančno zaščito v veliki meri že ustvaril.

Drugi jo mora šele zgraditi.

Pravzaprav lahko rečemo, da je dovolj veliko premoženje neke vrste »samozavarovanje«

Če imate dovolj denarja, lahko določeno tveganje nosite sami.

Zavarovanje je v osnovi način, kako del tveganja prenesemo na zavarovalnico.

Če imate dovolj kapitala, lahko rečete:

»Tega tveganja ne bom zavaroval. Če se zgodi, ga bom pokril sam.«

To je povsem legitimna odločitev.

Bogatejši ljudje pogosto ne potrebujejo enake količine zavarovanja kot ljudje, ki imajo malo premoženja.

Zakaj?

Ker lahko del tveganja nosijo sami.

Toda spet:

ni pomembno samo, koliko ste bogati. Pomembno je, koliko finančne škode bi povzročila vaša smrt.

Največja napaka je primerjati prihranke z zavarovalno vsoto

Recimo:

»Imam 150.000 € prihrankov, zato potrebujem 150.000 € življenjskega zavarovanja.«

Zakaj?

Ni nobene logike v tem.

Če imate:

150.000 € premoženja,
100.000 € dolga,
partnerja brez lastnega dohodka,

je vaša situacija povsem drugačna kot pri človeku, ki ima:

150.000 € premoženja,
nič dolga,
partnerja z enakim dohodkom.

Zato zavarovalne vsote ne smemo določati po občutku.

Najprej moramo določiti finančno luknjo.

Preprost način razmišljanja

Lahko začnete s štirimi številkami.

1. Koliko dolgov bi ostalo?

Na primer:

150.000 €

2. Koliko denarja bi potrebovala družina za določeno obdobje?

Na primer:

200.000 €

3. Koliko likvidnega premoženja že imate?

Na primer:

100.000 €

4. Koliko drugih finančnih virov bi ostalo?

Na primer:

50.000 €

Potem dobimo približno:

150.000 + 200.000 − 100.000 − 50.000 = 200.000 €

To je okvirna finančna vrzel.

In to je bistveno bolj uporabno izhodišče kot stavek:

»Moj prijatelj ima 300.000 € življenjskega zavarovanja, zato ga potrebujem tudi jaz.«

Kaj pa, če imam 500.000 €?

Takrat postane vprašanje še zanimivejše.

Če imate 500.000 € likvidnega premoženja in vaša družina potrebuje 300.000 €, je lahko odgovor:

življenjskega zavarovanja ne potrebujete.

Toda če imate 500.000 € premoženja, od tega:

400.000 € predstavlja hiša,
100.000 € pa so druge naložbe,

in imate še 300.000 € dolga, potem je slika povsem drugačna.

Številka 500.000 € sama po sebi ne pove skoraj nič.

Pomembno je tudi, komu pripada premoženje

Tu pridemo do vprašanja, ki ga ljudje pogosto spregledajo.

Ni dovolj, da imate premoženje.

Pomembno je:

kdo ga bo dobil in pod kakšnimi pogoji.

Pri življenjskem zavarovanju se upravičenec določi v okviru zavarovalne pogodbe, zakon pa ureja tudi položaj, ko upravičenec ni določen ali določitev ne učinkuje.

Zato je pri večjem premoženju pomembno, da so skupaj urejeni:

zavarovanja,
oporoka,
lastništvo premoženja,
krediti,
poslovni deleži,
upravičenci.

Zavarovanje samo po sebi ne more urediti vsega.

»Denar imam, ampak ga nočem porabiti za družino.«

Tudi to je legitimno.

Recimo, da imate 300.000 € prihrankov in jih namenoma hranite za svojo starost.

Ne želite jih porabiti za poplačilo kredita ali za preživljanje družine, če umrete.

V tem primeru je lahko življenjsko zavarovanje zanimivo zato, ker omogoča, da ločite določeno finančno zaščito od svojega drugega premoženja.

To je pomembna razlika.

Ni nujno, da želite ob smrti zmanjšati svoje premoženje.

Morda želite, da ostane nedotaknjeno.

Zavarovanje lahko v takem načrtu zagotovi dodatno likvidnost.

In še nekaj: prihranki se lahko hitro zmanjšajo

300.000 € danes ni nujno 300.000 € čez deset let.

Lahko pride:

dolgotrajna bolezen,
pomoč staršem,
pomoč otrokom,
večja prenova,
padec vrednosti naložb,
izguba poslovnega prihodka,
dolgotrajna brezposelnost.

Če svoje finančne varnosti gradite samo na prihrankih, morate računati tudi na to, da se lahko ti prihranki zmanjšajo.

Življenjsko zavarovanje pa je namenjeno drugemu tveganju:

smrti v času trajanja zavarovanja.

Zavarovanje je lahko smiselno tudi takrat, ko imate veliko denarja

To se sliši protislovno.

Toda predstavljajte si podjetnika z 2 milijonoma evrov premoženja.

Zakaj bi potreboval življenjsko zavarovanje?

Morda zato, ker:

ima 1,5 milijona evrov vezanih v podjetju,
ima partnerja, ki ne more upravljati podjetja,
želi zagotoviti denar za odkup poslovnega deleža,
ima velike obveznosti,
želi zagotoviti likvidnost dedičem.

V tem primeru ni problem pomanjkanje premoženja.

Problem je lahko struktura premoženja.

In to je velika razlika.

Hiša vas lahko naredi premožne in hkrati nelikvidne

To velja za številne slovenske družine.

Imate hišo.

Vredna je 400.000 €.

Toda na računu imate 20.000 €.

Če se vam kaj zgodi, družina ne more plačati življenjskih stroškov s hišo.

Ne more iti v trgovino in reči:

»Danes bi plačali z enim kvadratnim metrom naše hiše.«

Zato je treba razlikovati med:

premoženjem

likvidnostjo.

Življenjsko zavarovanje je lahko predvsem orodje za zagotavljanje likvidnega denarja ob smrti.

Kaj pa če imam dovolj denarja za deset let?

To je že veliko boljši način razmišljanja.

Recimo, da imate 250.000 € likvidnega premoženja.

Vaša družina bi brez vašega prihodka potrebovala 2.000 € mesečno.

250.000 € pomeni približno 10 let takšnega primanjkljaja, če zanemarimo donose, inflacijo in druge stroške.

Takrat se lahko vprašate:

Ali je deset let dovolj?

Če so otroci že skoraj odrasli, morda.

Če so stari tri leta, verjetno ne.

Če ima partner lastni dohodek, je potreba manjša.

Če partner nima dohodka, večja.

Spet pridemo do istega zaključka:

prihranki sami po sebi ne povedo, ali potrebujete zavarovanje.

Prihranki imajo še eno slabost: človek jih lahko porabi

To ni kritika.

To je življenje.

Če imate denar na računu, ga lahko porabite.

Kupite avto.

Obnovite hišo.

Pomagate otrokom.

Odpravite se na dolgo potovanje.

Vložite v podjetje.

In čez pet let od 300.000 € ostane 100.000 €.

Zavarovalna pogodba pa je lahko namenjena točno določenemu tveganju in obdobju.

Zato lahko nekdo z veliko prihranki še vedno želi imeti zavarovanje.

Ne zato, ker nima denarja.

Ampak zato, ker želi del finančne zaščite obdržati ločeno.

Kaj pa inflacija?

Tudi tukaj je treba biti previden.

Če danes menite, da je 200.000 € dovolj za družino, ni nujno, da bo ta znesek čez 15 let predstavljal enako kupno moč.

Zato je pri dolgoročnem načrtovanju treba razmišljati o:

inflaciji,
prihodnjih stroških,
rasti plač,
vrednosti nepremičnin,
donosih naložb,
preostanku kredita.

Pri življenjskem zavarovanju lahko obstajajo različne oblike zavarovalne vsote, tudi konstantna ali padajoča, zato mora biti izbira povezana z dejanskim namenom zavarovanja.

Kdaj je življenjsko zavarovanje verjetno nepotrebno?

Precej jasno lahko rečemo:

Če imate:

dovolj likvidnega premoženja,
nobenih pomembnih dolgov,
partnerja z lastnim zadostnim prihodkom,
odrasle in finančno samostojne otroke,
urejeno nasledstvo,
dovolj sredstev za svoje prihodnje potrebe,

potem je lahko življenjsko zavarovanje za primer smrti nepotreben strošek.

V takem primeru bi bilo celo neumno kupovati zavarovanje samo zato, ker vam ga nekdo ponuja.

Zavarovanje mora reševati problem.

Če problema ni, ga ne potrebujete.

Kdaj pa ga je smiselno obdržati?

Tudi če imate precej premoženja, je lahko smiselno, če:

Imate velik kredit

Prihranki so lahko namenjeni drugim ciljem, zavarovanje pa pokriva dolg.

Imate mlado družino

Vaše premoženje morda še ni dovolj veliko, da bi nadomestilo desetletja prihodnjih dohodkov.

Je večina premoženja nelikvidna

Hiša, podjetje ali zemljišče niso isto kot denar na računu.

Je vaš partner finančno odvisen od vas

Takrat je pomemben predvsem izpad prihodka.

Ste podjetnik

Smrt lahko povzroči težave pri lastništvu, upravljanju in financiranju podjetja.

Želite določeni osebi zagotoviti dodatno likvidnost

Takrat ima zavarovanje lahko posebno funkcijo v vašem finančnem načrtu.

In zdaj najbolj pomembno vprašanje: koliko prihrankov je »dovolj«?

Na to ni mogoče pošteno odgovoriti z eno številko.

Za nekoga je dovolj:

100.000 €

Za drugega:

500.000 €

Za tretjega pa niti milijon evrov ni nujno dovolj, če ima velike obveznosti in veliko ljudi, ki so finančno odvisni od njega.

Boljši kriterij je:

Ali bi moje premoženje brez življenjskega zavarovanja dovolj dolgo in dovolj dobro nadomestilo finančne posledice moje smrti?

Če je odgovor da, zavarovanje morda ni potrebno.

Če je odgovor ne, imate razlog za zavarovanje.

Naredite svoj »test jutri«

To je zelo preprost preizkus.

Predstavljajte si:

Jutri vas ni več.

Nato napišite:

Kaj ostane?

prihranki,
naložbe,
nepremičnine,
podjetje,
pokojninski in drugi finančni viri.

Kaj ostane tudi?

kredit,
leasing,
stroški,
obveznosti,
izpad vašega prihodka.

In kdo ostane?

partner,
otroci,
starši,
drugi družinski člani,
poslovni partnerji.

Potem naredite razliko.

Kaj ostane?

proti

Kaj bi bilo potrebno?

Razlika med obema je veliko boljši pokazatelj potrebe po življenjskem zavarovanju kot stanje na bančnem računu.

Ena stvar, ki jo ljudje pogosto pozabijo

Če imate dovolj prihrankov, ni nujno, da morate življenjsko zavarovanje odpovedati.

Morda je dovolj, da ga zmanjšate.

Recimo, da ste pred desetimi leti imeli:

50.000 € prihrankov,
200.000 € kredita,
dva majhna otroka.

Zato ste sklenili zavarovanje za 300.000 €.

Danes imate:

200.000 € prihrankov,
kredit je skoraj odplačan,
otroka sta odrasla.

Vaša potreba je danes popolnoma drugačna.

Morda še vedno potrebujete nekaj zavarovanja.

Toda morda ne potrebujete več 300.000 €.

Zavarovanje je treba občasno ponovno izračunati.

Življenjsko zavarovanje ni tekmovanje v zavarovalnih vsotah

Večja zavarovalna vsota ni avtomatično boljša.

Če imate dovolj premoženja, je lahko 100.000 € popolnoma dovolj.

Če imate majhne otroke in velik kredit, je lahko 100.000 € premalo.

Če imate milijon evrov likvidnega premoženja in nihče ni finančno odvisen od vas, je lahko tudi 50.000 € nepotreben strošek.

Prava zavarovalna vsota ni največja.

Prava zavarovalna vsota je tista, ki zapolni dejansko finančno vrzel.

Kaj pa cena zavarovanja?

Tudi cena mora biti del računice.

Premija je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od višine zavarovalne vsote, trajanja, starosti, zdravstvenega stanja in življenjskega sloga. (Generali)

Zato se vprašajte:

Koliko me stane zaščita?

in:

Koliko tveganja bi moral sicer nositi sam?

Pri primerjavi ponudb pa ni pametno gledati samo premije. Zveza potrošnikov Slovenije posebej opozarja, da se ponudbe lahko cenovno precej razlikujejo, vendar je treba poleg cene razumeti tudi pogoje zavarovanja in vsebino kritja. (ZPS)

Najslabši razlog za življenjsko zavarovanje

»Ker imam dovolj denarja, si ga lahko privoščim.«

To ni razlog.

Če nekaj stane malo, še ne pomeni, da to potrebujete.

Enako velja za življenjsko zavarovanje.

Kupite ga zato, ker imate tveganje, ki ga ne želite ali ne morete nositi sami.

Najboljši razlog

Najboljši razlog je precej bolj preprost:

»Če me jutri ne bo več, moje premoženje ne bo dovolj za ljudi in obveznosti, ki ostanejo za menoj.«

Takrat ima življenjsko zavarovanje smisel.

Če pa lahko svojo družino oziroma druge upravičence zaščitite s svojim že obstoječim premoženjem, potem lahko upravičeno rečete:

»Tega tveganja ne potrebujem več zavarovati.«

To ni varčevanje na napačnem mestu.

To je lahko znak, da ste si z leti ustvarili dovolj veliko finančno varnost.

Končni odgovor

Ali potrebujete življenjsko zavarovanje, če imate dovolj prihrankov?

Morda ne.

Toda ne odločajte se samo na podlagi številke na bančnem računu.

Poglejte:

koliko imate,

koliko dolgujete,

koliko je vašega premoženja likvidnega,

koliko prihodka bi izgubila družina,

koliko časa bi ga potrebovala nadomestiti,

kdo je od vas finančno odvisen

kaj bi se zgodilo s podjetjem oziroma drugimi obveznostmi.

Če vaše premoženje brez težav pokrije vse to, potem je lahko življenjsko zavarovanje nepotrebno.

Če ne, je lahko smiselno.

In včasih je najboljša odločitev tudi vmesna:

ne ukiniti zavarovanja, ampak ga zmanjšati na raven, ki jo dejansko potrebujete.

Kajti cilj življenjskega zavarovanja ni, da imate čim večjo polico.

Cilj je, da ljudje, ki ostanejo za vami, ne ostanejo tudi brez finančne varnosti.

CTA

👉 Imate prihranke in niste prepričani, ali življenjsko zavarovanje še potrebujete?

Preden polico sklenete, povečate ali odpoveste, naredite preprost izračun: vaše likvidno premoženje + druga sredstva − dolgovi − finančne potrebe ljudi, ki so od vas odvisni.

Šele takrat boste videli, ali imate dejansko finančno vrzel.

Če je nimate, zavarovanja morda ne potrebujete.

Če obstaja, pa je smiselno ugotoviti, kolikšna je – in zavarovati samo tisto, kar vam manjka.