Ko človek sliši besedno zvezo življenjsko zavarovanje z varčevanjem, si lahko predstavlja nekaj precej preprostega:
vsak mesec plačuješ določen znesek, del denarja gre za življenjsko zavarovanje, drugi del pa se nekako »nalaga« za prihodnost.
In v osnovi je res tako.
Toda pri življenjskem zavarovanju z varčevanjem je med tem, da vsak mesec nakažeš denar, in tem, koliko boš nekoč dejansko prejel, precej več stvari, ki jih moraš razumeti.
Zato je dobro začeti čisto na začetku.
Kaj pravzaprav kupujemo?
Pri klasičnem riziko življenjskem zavarovanju plačuješ predvsem za zaščito.
Če v času trajanja zavarovanja umreš, zavarovalnica ob izpolnjenih pogodbenih pogojih izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto.
Če zavarovalno obdobje preživiš, pa pri čistem riziko zavarovanju praviloma ni varčevalnega izplačila.
Pri življenjskem zavarovanju z varčevanjem je drugače.
Imaš dve funkciji hkrati: življenjsko zaščito in oblikovanje sredstev za prihodnost.
Tudi slovenska ureditev med življenjska zavarovanja uvršča različne oblike, med njimi mešano življenjsko zavarovanje, zavarovanje za primer doživetja in življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem.
Zato izraz »življenjsko zavarovanje z varčevanjem« ni dovolj natančen, da bi iz njega lahko razbrali vse podrobnosti konkretne police.
In prav tu se začne zgodba, ki jo mora bodoči zavarovanec razumeti.
Kam gre denar, ki ga vsak mesec plačujemo?
Recimo, da plačuješ 100 evrov mesečne premije.
To še ne pomeni, da se vseh 100 evrov varčuje.
Del premije je lahko namenjen zavarovalnemu kritju.
Del pokriva stroške, povezane s pogodbo.
Del je namenjen oblikovanju sredstev oziroma naložbi, odvisno od vrste produkta.
Natančna struktura je odvisna od konkretnega zavarovanja in pogodbenih pogojev.
Zato je zelo pomembno vprašanje:
»Od mojih 100 evrov mesečne premije – koliko se dejansko namenja varčevanju oziroma naložbi?«
To je vprašanje, ki ga je treba postaviti pred podpisom pogodbe, ne šele po desetih letih.
Zakaj ljudje sploh izberejo takšno obliko?
Razlogov je več.
Nekdo želi hkrati zaščititi družino in dolgoročno ustvarjati sredstva.
Drug človek želi denar disciplinirano odlagati za prihodnost, ker ve, da bi ga sicer porabil.
Tretji razmišlja o dodatnih sredstvih za čas po upokojitvi.
Četrti želi nekoč pomagati otrokom.
Peti pa želi imeti finančni načrt, pri katerem je varčevanje povezano tudi z življenjskim zavarovanjem.
To niso neumni razlogi.
Človek ni vedno najboljši finančni načrtovalec sam zase.
Včasih je dobro, da je določen znesek vsak mesec avtomatično namenjen prihodnosti.
Varčevanje je predvsem igra časa
Pri dolgoročnem varčevanju je čas eden najpomembnejših dejavnikov.
Če nekdo začne pri 30 letih in varčuje 30 let, ima pred seboj povsem drugačno obdobje kot človek, ki začne pri 55 letih.
Tudi majhen mesečni znesek se lahko skozi dolgo obdobje nabira.
Toda pri tem ne smemo narediti druge napake:
daljše obdobje samo po sebi ne pomeni visokega donosa.
Pomembno je, kam so sredstva naložena, kakšni so stroški, kakšna so tveganja in kakšni so pogoji konkretnega produkta.
Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je lahko vrednost povezana z gibanjem naložb oziroma skladov, zato lahko vrednost sredstev tudi niha.
Klasično ali naložbeno življenjsko zavarovanje?
Tu se začne pomembna razlika.
Pri nekaterih klasičnih oblikah življenjskega zavarovanja z varčevanjem so lahko določene vrednosti oziroma izplačila pogodbeno zagotovljena, poleg tega pa se lahko pripisujejo dobički, če tako določa konkretna pogodba.
Pri naložbenem življenjskem zavarovanju pa je lahko rezultat bolj neposredno povezan z uspešnostjo izbranih naložb.
Če naložbe rastejo, se lahko vrednost poveča.
Če padajo, lahko vrednost pade.
Agencija za zavarovalni nadzor naložbeno življenjsko zavarovanje posebej opredeljuje kot obliko, pri kateri zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti naložb.
Zato ni dovolj reči:
»To je življenjsko zavarovanje z varčevanjem.«
Vedeti moramo, kakšno življenjsko zavarovanje z varčevanjem imamo pred seboj.
Kaj pomeni doživetje?
Pri življenjskem zavarovanju z varčevanjem je pomemben tudi pojem doživetja.
To preprosto pomeni, da zavarovanec dočaka konec dogovorjene zavarovalne dobe.
Če pogodba predvideva izplačilo ob doživetju, se takrat izplača vrednost oziroma zavarovalna vsota v skladu s pogodbenimi pogoji.
To je ena od stvari, ki takšno zavarovanje razlikuje od čistega riziko zavarovanja.
Pri riziku je osnovna logika:
če umrem v času trajanja zavarovanja → izplačilo za primer smrti.
Pri zavarovanju z varčevanjem pa lahko obstaja tudi druga stran:
če doživim konec zavarovalne dobe → izplačilo ob doživetju.
Toda spet: konkretni pogoji se med produkti razlikujejo.
Zato je treba pogledati polico, ne samo reklame.
Kaj se zgodi, če človek umre pred potekom?
To je seveda eno najpomembnejših vprašanj.
Če je v polici vključeno kritje za primer smrti, se ob smrti zavarovanca izplačilo določi skladno s pogodbo.
Pri nekaterih produktih je lahko izplačilo vezano na zavarovalno vsoto, pri drugih na določeno kombinacijo zavarovalne vsote in vrednosti sredstev.
Prav zato je treba pred podpisom natančno vedeti:
Koliko bo prejela družina, če umrem čez eno leto?
In nato:
Koliko, če umrem čez deset let?
To je veliko bolj uporabno vprašanje kot samo:
»Koliko bom imel na koncu?«
In kaj se zgodi z denarjem, če zavarovanje prekinemo?
Tu ljudje pogosto doživijo neprijetno presenečenje.
Življenje se spremeni.
Človek izgubi službo.
Razide se.
Dobi kredit.
Mora pomagati otrokom.
Zmanjša se dohodek.
Ali pa preprosto ugotovi, da mu izdelek ni več primeren.
Zato je treba že ob sklenitvi vprašati:
»Kaj se zgodi, če želim zavarovanje prekiniti čez tri leta?«
In:
»Kaj dobim, če ga prekinem čez pet, deset ali petnajst let?«
To ni malenkost.
Pri nekaterih produktih so lahko odkupne vrednosti v prvih letih precej drugačne od vsote vplačanih premij. Pri naložbenih zavarovanjih so lahko pri predčasnem izstopu pomembni tudi stroški in drugi pogoji.
Zato življenjsko zavarovanje z varčevanjem ni nekaj, kar bi bilo pametno skleniti z mislijo:
»Če mi ne bo všeč, bom pa naslednji mesec prekinil.«
Pred podpisom moraš vedeti, kakšne so posledice prekinitve.
Največja napaka: gledati samo končni znesek
Predstavljajmo si, da ti nekdo pokaže izračun:
»Po 25 letih boste imeli 60.000 evrov.«
Zveni lepo.
Toda človek mora takoj vprašati:
Koliko bom vplačal?
Če plačuješ 200 evrov na mesec 25 let, je to 60.000 evrov vplačil.
Če je prikazani končni znesek 60.000 evrov, potem v resnici nisi ustvaril dodatne vrednosti.
Če je končni znesek višji, je naslednje vprašanje:
Kolikšen del tega je zagotovljen in kolikšen je samo predviden?
To je razlika med lepim prodajnim izračunom in dejanskim razumevanjem produkta.
Zagotovljeno ni isto kot predvideno
To si je vredno zapomniti.
Zagotovljeno pomeni nekaj drugega kot predvideno.
Če je v informativnem izračunu prikazan določen donos, to še ne pomeni nujno, da ga boš dejansko dosegel.
Pri naložbenih produktih je lahko donos odvisen od gibanja naložb.
Tudi zavarovalnice same pri svojih prikazih opozarjajo, da so določeni prikazani donosi lahko samo predpostavke in ne dejanski oziroma zajamčeni donosi.
Zato vprašaj:
»Kateri del tega zneska je zagotovljen?«
Če na to vprašanje ne dobiš jasnega odgovora, še nisi dobil dovolj informacij.
Kaj pa stroški?
O stroških se ljudje neradi pogovarjajo.
Veliko bolj prijetno je govoriti o donosu.
Toda pri dolgoročnem produktu so stroški pomembni.
Če plačuješ premijo 20 ali 30 let, lahko tudi razmeroma majhne razlike v stroških skozi čas postanejo pomembne.
Zato je treba preveriti:
- stroške sklenitve,
- stroške upravljanja,
- stroške zavarovalnega kritja,
- morebitne izstopne oziroma odkupne stroške,
- druge stroške, navedene v dokumentaciji.
Ne zato, ker bi bili stroški sami po sebi nekaj slabega.
Vsaka storitev ima svoje stroške.
Pomembno je samo, da veš, koliko jih plačuješ.
Zakaj je takšno zavarovanje lahko zanimivo?
Prednost je predvsem v kombinaciji.
Imaš zaščito in hkrati dolgoročno oblikuješ sredstva.
Za nekatere ljudi je pomembna tudi disciplina.
Če bi moral vsak mesec sam odločati:
»Naj teh 100 evrov porabim ali dam na stran?«
je odločitev včasih zelo enostavna.
Danes bomo porabili.
Jutri bomo varčevali.
In potem pride jutri, ki ga ni nikoli.
Pri dolgoročnem zavarovanju pa je odločitev sprejeta vnaprej.
Vsak mesec gre denar za dogovorjeni cilj.
To je lahko psihološko zelo učinkovito.
Toda to ni čarobna palica
Življenjsko zavarovanje z varčevanjem ne more narediti čudeža.
Če je mesečna premija majhna in je obdobje kratko, tudi končni znesek ne more biti velik.
Če so stroški visoki, zmanjšujejo rezultat.
Če je naložbeno tveganje večje, lahko vrednost niha.
Če pogodbo prekinemo prezgodaj, je lahko rezultat slabši od pričakovanega.
In če inflacija skozi leta zmanjšuje kupno moč denarja, je treba gledati tudi realno vrednost prihodnjega zneska.
Zato je dobro imeti realna pričakovanja.
Varčevanje je počasno.
In prav to je njegova narava.
Komu je takšno zavarovanje lahko namenjeno?
Predvsem človeku, ki želi združiti dve stvari:
finančno zaščito in dolgoročno oblikovanje sredstev.
To je lahko mlada družina.
Človek z dolgoročnim finančnim ciljem.
Nekdo, ki želi dodatno ustvarjati sredstva za prihodnost.
Ali človek, ki ve, da sam težko vztraja pri dolgoročnem varčevanju.
Ni pa nujno prava izbira za vsakogar.
Nekdo bo morda ugotovil, da želi življenjsko zaščito urediti z riziko zavarovanjem, varčevanje pa ločeno.
Tudi to je popolnoma legitimna rešitev.
Ni bistveno, da kupimo produkt. Bistveno je, da rešimo svojo finančno potrebo.
Kaj morate vprašati pred podpisom?
Če vam nekdo predstavi življenjsko zavarovanje z varčevanjem, ne podpisujte samo zato, ker je izračun videti lepo.
Postavite vsaj ta vprašanja:
- Koliko znaša moja mesečna oziroma letna premija?
- Koliko od premije je namenjeno zavarovanju?
- Koliko se dejansko namenja varčevanju oziroma naložbi?
- Kakšna je zavarovalna vsota za primer smrti?
- Kaj dobim ob doživetju?
- Kaj od prikazanega je zagotovljeno in kaj samo predvideno?
- Kakšni so vsi stroški?
- Kaj dobim, če pogodbo prekinem po treh, petih ali desetih letih?
- Kaj se zgodi, če začasno ne morem plačevati premije?
- Kdo bo prejel denar v primeru moje smrti?
Če vam svetovalec na ta vprašanja ne zna jasno odgovoriti, ne hitite s podpisom.
In še nekaj, česar ljudje pogosto ne naredijo
Primerjajte.
Ne nujno desetih polic.
Dve ali tri dobro razumljene ponudbe so lahko bolj koristne kot deset nejasnih izračunov.
Primerjajte enake stvari:
enako premijo, enako trajanje, podobno zavarovalno kritje in enake predpostavke glede donosnosti.
Šele takrat lahko vidite, kaj dejansko dobivate.
Življenjsko zavarovanje z varčevanjem je dolgoročna odločitev
To ni nakup novega televizorja.
Če vam televizor ni všeč, ga lahko zamenjate.
Pri dolgoročnem življenjskem zavarovanju so posledice spremembe ali predčasnega izstopa lahko precej drugačne.
Zato je dobro, da si pred podpisom vzamete čas.
Preberete ključne informacije.
Postavite vprašanja.
Pogledate stroške.
Razumete tveganja.
In predvsem razmislite, ali je cilj, zaradi katerega sklepate zavarovanje, res vaš.
Na koncu ne gre za polico
Ko človek govori o življenjskem zavarovanju z varčevanjem, hitro začne govoriti o premijah, donosih, skladih in zavarovalnih vsotah.
Toda za vsem tem je nekaj veliko bolj preprostega.
Človek danes namenja del svojega denarja za jutri.
Morda za svojo starost.
Morda za otroke.
Morda za partnerja.
Morda za občutek, da ima v prihodnosti nekaj pripravljenega.
In hkrati želi, da so njegovi bližnji finančno zaščiteni, če se mu zgodi najhujše.
To je lahko zelo razumna odločitev.
Toda samo pod enim pogojem:
da človek ve, kaj je podpisal.
Ne zavarujte se zaradi lepega izračuna.
Ne varčujte zaradi obljube.
Ne podpisujte zaradi pritiska.
Najprej razumite produkt.
Potem preverite, ali ustreza vašemu življenju.
In šele nato se odločite.
CTA – Preden začnete varčevati z življenjskim zavarovanjem
Življenjsko zavarovanje z varčevanjem je lahko dobra dolgoročna rešitev, vendar ni vsak produkt primeren za vsakega človeka.
Pred podpisom preverite tri stvari: koliko plačujete, kaj je pri zavarovanju zagotovljeno in koliko bi dobili, če bi pogodbo predčasno prekinili.
Če želite sprejeti odločitev brez ugibanja, se pogovorite z usposobljenim zavarovalnim zastopnikom in zahtevajte jasen prikaz celotne poti – od prve premije do izplačila ob koncu.