Da.
In to je informacija, ki jo marsikateri kmet še vedno premalo pozna.
Država v Sloveniji sofinancira določena kmetijska zavarovanja, ker želi kmetom pomagati zmanjšati finančna tveganja, ki jih prinašajo vremenske ujme, naravne nesreče, bolezni živali in drugi dogodki, ki lahko resno prizadenejo kmetijsko proizvodnjo.
Toda pomembno je nekaj:
država ne plača 70 % vsakega kmetijskega zavarovanja.
Sofinanciranje velja za določene vrste zavarovanj in pod določenimi pogoji.
In prav zato se splača vedeti, kaj vam država dejansko pomaga plačati.
Koliko država trenutno sofinancira?
Od 25. decembra 2025 znaša sofinanciranje za posevke, nasade in plodove 70 % obračunane zavarovalne premije, skupaj z davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Pri določenih zavarovanjih živali ter pri določenih konstrukcijah in kritinah rastlinjakov, konstrukcijah hmeljišč ter protitočnih mrežah v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih znaša sofinanciranje 60 % obračunane premije.
To je precejšnja razlika.
Če je na primer premija za upravičeno zavarovanje 1.000 evrov, lahko pri 70-odstotnem sofinanciranju država pokrije 700 evrov, vaš del pa znaša 300 evrov.
Seveda je to samo poenostavljen primer.
Dejanski znesek je odvisen od konkretnega zavarovanja, pogojev in upravičenosti.
Toda že ta primer pokaže, zakaj se splača preveriti možnosti.
Zakaj država sploh pomaga pri plačilu zavarovanja?
Razlog je precej preprost.
Kmetijstvo je močno odvisno od stvari, na katere človek nima popolnega vpliva.
Kmet lahko dobro obdela zemljo.
Lahko pravočasno poseje.
Lahko skrbi za nasad.
Lahko pravilno krmi živali.
Lahko vzdržuje stroje.
Toda vremena ne more nadzorovati.
Toča lahko pride v nekaj minutah.
Pozeba lahko uniči pridelek.
Neurje lahko poškoduje nasad ali objekt.
Bolezen lahko povzroči pogin živali.
In takrat lahko kmet ostane brez pomembnega dela prihodka, čeprav je svoje delo opravil dobro.
Država zato zavarovanje obravnava kot enega od pomembnih načinov za zmanjševanje tveganja v kmetijski proizvodnji.
Katera zavarovanja država sofinancira?
To je najpomembnejši del.
Sofinanciranje se trenutno nanaša predvsem na tri skupine.
1. Posevki, nasadi in plodovi
Država sofinancira določena zavarovanja posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostmi, kot so:
- toča,
- požar,
- udar strele,
- pozeba,
- poplava,
- vihar oziroma viharni veter.
Pri tej skupini znaša sofinanciranje 70 % premije.
To je za številne kmete zelo pomembno.
Predstavljajte si sadjarja, ki je celo leto vlagal v svoj nasad.
Ali vinogradnika, ki je več mesecev skrbel za trto.
Ali poljedelca, ki je vložil denar v setev in zaščito posevka.
Če pridelek uniči naravni pojav, posledica ni samo izguba nekaj ton pridelka.
Izgubljen je lahko pomemben del letnega prihodka.
Zato je lahko zavarovanje pridelka ena najpomembnejših oblik zaščite.
2. Zavarovanje živali
Tudi pri živalih država pomaga pri premiji, vendar je stopnja sofinanciranja 60 %.
Sofinanciranje se nanaša na določena zavarovanja živali za primer bolezni, vključno z določenimi posledicami bolezni, kot so pogin, zakol z veterinarsko napotnico, usmrtitev zaradi bolezni oziroma ekonomski zakol zaradi bolezni, če so izpolnjeni pogoji uredbe.
Za živinorejca je to lahko zelo pomembno.
Žival ima svojo vrednost.
Toda izguba živali lahko pomeni tudi posledice za nadaljnjo proizvodnjo.
Zato se pri živinoreji splača pogledati, katera tveganja je mogoče zavarovati in kakšen del premije lahko sofinancira država.
3. Rastlinjaki, konstrukcije in protitočne mreže
Sofinanciranje ni omejeno samo na pridelek.
Pod določenimi pogoji država sofinancira tudi zavarovanje materialne škode na nekaterih proizvodnih sredstvih trajnih nasadov ter konstrukcijah in kritinah rastlinjakov.
Vključene so lahko tudi konstrukcije oziroma žičnice hmeljišč ter konstrukcije in mreže proti toči v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih.
Za kmeta, ki je v takšno infrastrukturo vložil veliko denarja, je to lahko zelo pomembno.
Toda 70 % ne pomeni, da država plača 70 % vsega
Tu je potrebna previdnost.
Če imate na primer zavarovan traktor, osebno nezgodno zavarovanje ali drugo zavarovanje, to še ne pomeni, da bo država avtomatično plačala 70 % premije.
Sofinanciranje velja samo za zavarovanja, ki ustrezajo predpisanim vrstam in pogojem.
Zato je napačno razmišljanje:
»Ker sem kmet, mi država plača 70 % zavarovanja.«
Pravilno je:
»Za določena zavarovanja primarne kmetijske proizvodnje lahko država sofinancira 60 % ali 70 % premije, če izpolnjujem pogoje.«
To je velika razlika.
Kdo je lahko upravičen?
Med pogoji je med drugim, da se upravičenec ukvarja s primarno kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji in da je vpisan v Register kmetijskih gospodarstev.
Upravičenec mora biti mikro, malo ali srednje podjetje in ne sme biti podjetje v težavah. Obstajajo tudi drugi pogoji, vključno z urejenimi davčnimi obveznostmi.
To pomeni, da ni dovolj samo dejstvo, da imate kmetijo.
Treba je izpolniti pogoje, ki jih določa ureditev sofinanciranja.
Pomembna je tudi odbitna franšiza
Pri sofinanciranju določenih zavarovanj posevkov, nasadov in plodov mora zavarovalno kritje temeljiti na odbitni franšizi najmanj 15 % zavarovalne vsote na posamezni zavarovani površini.
Odkup odbitne franšize, ki je manjša ali enaka 15 %, se ne sofinancira.
To je pomembno, ker lahko kmet pri izbiri police gleda predvsem na višino premije.
Toda treba je pogledati tudi, kako je zavarovanje sestavljeno.
Cenejša premija namreč ne pomeni nujno boljše zaščite.
Kako kmet sploh pride do sofinanciranja?
Dobra novica je, da kmet praviloma ne potrebuje sam urejati celotnega postopka z državo.
Ko sklene ustrezno zavarovalno pogodbo, zavarovalnici poda pooblastilo, da v njegovem imenu vloži zahtevek za sofinancirani del premije.
Kmet plača svoj del premije, zavarovalnica pa v njegovem imenu uveljavlja sofinancirani del pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
To je precej bolj preprosto, kot si marsikdo predstavlja.
Zakaj je to danes še posebej pomembno?
Vreme postaja za kmetijstvo vse večje tveganje.
V zadnjih letih smo videli pozebe, točo, sušo, neurja in druge ekstremne vremenske dogodke.
Tudi Ministrstvo za kmetijstvo poudarja, da so zaradi vse pogostejših in intenzivnejših neugodnih vremenskih razmer kmetijska gospodarstva bolj izpostavljena tveganjem.
Zavarovanje seveda ne prepreči toče.
Ne prepreči pozebe.
Ne prepreči bolezni.
Lahko pa pomaga pri eni zelo pomembni stvari:
da škoda ne ogrozi nadaljevanja kmetijske proizvodnje.
Kaj pa če zavarovanja še nimate?
Morda ste eden od kmetov, ki si že dolgo govori:
»Moral bi zavarovati pridelek.«
Ali:
»Moral bi preveriti, kaj imam zavarovano.«
Potem pa pride sezona, delo in druge obveznosti.
In mine še eno leto.
To je razumljivo.
Dokler je vse v redu, se zavarovanje zdi kot strošek.
Ko pride škoda, pa je lahko prepozno.
Zato je zdaj pravi trenutek, da pogledate, kaj lahko zavarujete in ali ste upravičeni do sofinanciranja.
Ali se zaradi sofinanciranja kmetijsko zavarovanje splača?
V mnogih primerih je odgovor vsekakor vreden resnega razmisleka.
Če država pri določenem upravičenem zavarovanju pokrije 70 % premije, je vaš strošek bistveno nižji, kot če bi morali celotno premijo plačati sami.
Toda tudi tukaj velja:
ne zavarujte nečesa samo zato, ker država del premije sofinancira.
Najprej morate vedeti, katero tveganje želite zaščititi.
Šele nato pogledate, kakšna je cena in koliko pri tem pomaga država.
Cilj ni čim več zavarovanj.
Cilj je smiselna zaščita kmetije za sprejemljiv strošek.
Primer: drugače gledamo na 1.000 evrov
Predstavljajmo si, da določeno upravičeno zavarovanje stane 1.000 evrov.
Če velja 70-odstotno sofinanciranje, je ob poenostavljenem prikazu vaš del 300 evrov.
Za 300 evrov pa ste lahko zaščitili tveganje, pri katerem bi bila potencialna škoda več tisoč ali celo več deset tisoč evrov.
Seveda je treba pri konkretnem izračunu upoštevati dejansko premijo, davke, pogoje police, zavarovalno vsoto, franšizo in upravičenost do sofinanciranja.
Toda logika ostaja.
Ne glejte samo na ceno zavarovanja. Poglejte, koliko tveganja lahko za ta denar prenesete nase in koliko na zavarovalnico.
Največja napaka je lahko: »Meni se ne bo zgodilo«
To je stavek, ki ga človek izreče zelo hitro.
»Toča pri nas ni bila že nekaj let.«
»Do zdaj nisem imel težav z živalmi.«
»Traktor mi še nikoli ni povzročal težav.«
»Vedno sem imel srečo.«
In potem pride leto, ko se zgodi ravno tisto, česar niste pričakovali.
Zavarovanje ni namenjeno temu, da bi napovedali prihodnost.
Namenjeno je temu, da smo pripravljeni tudi na neugoden scenarij.
Država pomaga. Toda odločitev je še vedno vaša.
Sofinanciranje je dobra pomoč.
Vendar država namesto vas ne more odločiti, kaj je na vaši kmetiji najpomembnejše.
Vi najbolje veste:
- od česa živite,
- kaj pridelujete,
- koliko je vredna vaša proizvodnja,
- katere živali imate,
- kakšno mehanizacijo uporabljate,
- kateri objekt je za vas ključen,
- in katera škoda bi vas najbolj prizadela.
Zato je smiselno zavarovanje sestaviti okoli vaše kmetije, ne okoli splošnega zavarovalnega paketa.
Preverite, koliko lahko prihranite
Če ste kmet in še nimate ustreznega zavarovanja, je zdaj vredno preveriti možnosti.
Če zavarovanje že imate, pa preverite še nekaj drugega:
Ali vaša trenutna polica ustreza aktualnim pravilom sofinanciranja?
Morda lahko za določeno kritje izkoristite 70-odstotno sofinanciranje.
Morda 60-odstotno.
Morda pa določeno zavarovanje sploh ni upravičeno do sofinanciranja.
To je mogoče ugotoviti šele, ko pogledamo konkretno kmetijo in konkretno zavarovanje.
Ne čakajte na škodo, da bi ugotovili, koliko bi vas stala zaščita
Država danes pomemben del stroška določenih kmetijskih zavarovanj prevzame nase.
Pri posevkih, nasadih in plodovih je trenutno sofinanciranje 70 %, pri določenih zavarovanjih živali ter konstrukcij in kritin pa 60 %.
Zato je vredno preveriti, ali lahko to možnost izkoristite tudi vi.