Da. Kmetijske proizvodnje praviloma ni treba zavarovati v celoti. Zavarujete lahko samo tisti del, pri katerem ocenjujete, da bi vam večja škoda najbolj ogrozila dohodek, likvidnost ali nadaljevanje kmetovanja.
In to je pogosto tudi bolj smiseln način razmišljanja o zavarovanju.
Kmet dobro ve, koliko ga stane pridelava. Ve, koliko je vložil v seme, gnojila, zaščitna sredstva, krmo, živali, stroje in delo. Ve tudi, koliko prihodka pričakuje od pridelka.
Toda narava ne dela po poslovnem načrtu.
Toča lahko v nekaj minutah poškoduje pridelek. Pozeba lahko uniči cvetove in zmanjša pridelek. Suša lahko povzroči velik izpad. Bolezen živali lahko pomeni nenaden strošek, pogin živali ali izpad prihodka.
Zato je pomembno vprašanje:
Ali moram zavarovati vse – ali lahko zaščitim predvsem tisto, kar mi je najpomembnejše?
Ni treba zavarovati vsega, da bi bili bolje zaščiteni
Predstavljajte si kmetijo, na kateri ima gospodar:
- 8 hektarjev pšenice,
- 5 hektarjev koruze,
- 3 hektarje sadovnjaka,
- nekaj živine.
Morda ni finančno smiselno, da bi enako obravnaval vse dele proizvodnje.
Sadovnjak je lahko zanj bistveno pomembnejši od drugih kultur. Lahko predstavlja velik del letnega prihodka in zahteva večletno vlaganje v nasad.
Če bi ga prizadela močna toča, posledice niso samo letošnji manjši pridelek. Pri nekaterih trajnih nasadih lahko poškodbe pomenijo posledice tudi v naslednjih letih.
Zato se lahko gospodar odloči, da bo več pozornosti namenil prav temu delu proizvodnje.
Zavarovanje ni tekmovanje v tem, kdo bo zavaroval več. Pomembno je, da zavarujete tisto, česar morebitne izgube sami težko prenesete.
Kaj pomeni “zavarovati samo del proizvodnje”?
To je lahko več različnih stvari.
Lahko se odločite, da boste zavarovali samo določeno:
kmetijsko kulturo,
na primer sadje, koruzo ali drugo rastlinsko proizvodnjo.
Lahko se odločite za zaščito samo določenih:
parcel ali hektarjev,
čeprav je treba pri tem preveriti pogoje konkretnega zavarovanja.
Lahko izberete samo določena:
zavarovalna tveganja,
na primer tista, za katera ocenjujete, da so na vaši kmetiji najbolj pomembna.
Pri živalih lahko razmišljate podobno – katere živali oziroma katera proizvodnja vam predstavljajo največjo finančno izpostavljenost.
Toda tu je pomembna previdnost.
Ni vsako zavarovanje mogoče sestaviti popolnoma po lastni želji. Kaj lahko zavarujete samo delno, pod katerimi pogoji in v kakšnem obsegu, je odvisno od konkretnega zavarovalnega produkta, zavarovalnice, vrste proizvodnje ter izbranih kritij.
Zato ni dovolj vprašanje: “Ali lahko zavarujem samo polovico?”
Pravo vprašanje je:
“Kateri del svoje proizvodnje lahko in smiselno zaščitim glede na svojo dejansko izpostavljenost?”
Zakaj bi sploh zavarovali samo del?
Eden od razlogov je seveda cena.
Kmet ima omejen proračun. Zavarovanje celotne proizvodnje z vsemi možnimi kritji morda zanj ni sprejemljivo.
To pa še ne pomeni, da je edina možnost, da ne zavaruje ničesar.
Lahko razmišlja drugače.
Namesto:
“Vse ali nič.”
lahko razmišlja:
“Kaj bi me najbolj udarilo, če bi šlo narobe?”
To je precej bolj praktičen način razmišljanja.
Če na primer določen pridelek predstavlja velik del prihodka kmetije, je lahko smiselno najprej preveriti možnosti zaščite tega dela proizvodnje.
Če je največja nevarnost povezana z določeno kulturo ali območjem, je smiselno pozornost nameniti temu tveganju.
Če pa bi bila izguba določene proizvodnje za kmetijo neprijetna, vendar bi jo finančno brez večjih težav preživela, je lahko odločitev drugačna.
Pomembno je tudi, česa zavarovanje ne pokriva
Pri delnem zavarovanju je to še posebej pomembno.
Če zavarujete samo določeno proizvodnjo ali določena tveganja, to pomeni, da preostali del proizvodnje ni avtomatično zaščiten.
To se sliši logično, vendar se v praksi hitro zgodi, da človek razmišlja:
“Imam sklenjeno kmetijsko zavarovanje, torej sem zavarovan.”
To ni nujno res.
Zavarovanje vedno preverjamo glede na konkretno pogodbo in izbrana kritja.
Pomembno je vedeti:
- kaj je zavarovano,
- kaj ni zavarovano,
- katera tveganja so vključena,
- za katero površino oziroma proizvodnjo velja zavarovanje,
- kakšna je zavarovalna vsota,
- kakšna je morebitna franšiza oziroma soudeležba pri škodi,
- kakšni so pogoji za prijavo in ugotavljanje škode.
Šele takrat lahko zares veste, kaj ste kupili.
Kaj pa če se odločim samo za en pridelek?
Tudi to je lahko smiselna odločitev.
Na primer, če imate več različnih kultur, ni nujno, da imajo vse enako gospodarsko težo.
Pri eni kulturi je lahko vaš vložek velik, pričakovani prihodek visok, tveganje pa za vas nesprejemljivo.
Pri drugi kulturi je lahko situacija popolnoma drugačna.
Zato se pri odločanju ne osredotočajte samo na vprašanje:
“Koliko stane zavarovanje?”
Poglejte tudi drugo stran:
“Koliko lahko izgubim, če tega dela proizvodnje ne zavarujem?”
To je pogosto veliko pomembnejše vprašanje.
Zavarovanje naj sledi vaši kmetiji, ne obratno
Vsaka kmetija je drugačna.
Nekdo ima živinorejo. Drugi sadjarstvo. Tretji poljedelstvo. Nekdo ima več različnih kultur in razpršene prihodke, drugi pa je močno odvisen od enega samega pridelka.
Zato tudi univerzalni odgovor:
“To morate zavarovati.”
ni vedno najboljši odgovor.
Bolj koristno je najprej pogledati celotno sliko.
Koliko prihodka prinese posamezna proizvodnja? Koliko denarja je že vloženega? Kaj bi pomenil večji izpad? Kako hitro bi lahko kmetija finančno nadomestila izgubo? Katera tveganja so na vašem območju najbolj pomembna?
Ko imate odgovore na ta vprašanja, je veliko lažje določiti prioritete.
Tudi delno zavarovanje je lahko pomemben korak
Nekateri kmetje se zavarovanja lotijo tako, da želijo najprej zaščititi vse.
Drugi ga zaradi stroškov odlašajo.
Med tema možnostma obstaja tudi tretja pot.
Zaščitite tisti del proizvodnje, pri katerem bi vas velika škoda najbolj prizadela.
Morda danes ne boste zavarovali vsega.
Toda če ste zaščitili najpomembnejši del svoje proizvodnje, ste naredili konkreten korak k večji finančni varnosti kmetije.
In naslednje leto lahko svojo zaščito ponovno pregledate.
Ker se kmetija spreminja. Spreminjajo se površine, kulture, živali, prihodki, stroški in tudi tveganja.
Zato tudi zavarovanje ni nekaj, kar sklenemo enkrat in potem nanj pozabimo.
Pred sklenitvijo preverite
Preden se odločite, se vprašajte:
Kaj je na moji kmetiji finančno najpomembnejše?
Kateri dogodek bi mi povzročil največjo škodo?
Kolikšen del morebitne izgube lahko pokrijem sam?
Kaj lahko zavarujem in pod kakšnimi pogoji?
Kaj bo dejansko izplačano, če pride do škode?
Če na ta vprašanja nimate jasnih odgovorov, je bolje najprej preveriti možnosti, kot pa izbrati zavarovanje samo zato, ker je videti poceni.
Najpomembnejše je, da zavarovanje ustreza vaši kmetiji
Kmetijsko zavarovanje ni samo strošek.
Je način, kako del tveganja prenesete nase manj obremenjujoče in ga pod določenimi pogoji prenesete na zavarovalnico.
Toda dobro zavarovanje ni nujno tisto, ki ima največ kritij.
Dobro zavarovanje je tisto, pri katerem razumete, kaj ste zavarovali, zakaj ste to zavarovali in kaj lahko pričakujete, če pride do škode.
Zato je odgovor na vprašanje iz naslova:
Da, v določenih primerih je mogoče zavarovati samo del kmetijske proizvodnje. Toda pomembnejše od samega obsega zavarovanja je, da pravilno določite, kateri del proizvodnje in katera tveganja so za vas najpomembnejša.
Potrebujete pomoč pri izbiri?
Ni treba, da sami ugibate, kaj bi bilo za vašo kmetijo najbolj smiselno.
Povejte nam, kaj pridelujete, kakšna je vaša proizvodnja in česa vas je pri morebitni škodi najbolj strah. Skupaj lahko pogledamo, katere možnosti zavarovanja so za vas smiselne in kaj posamezno kritje dejansko pomeni.