Pri kmetijstvu je veliko stvari odvisnih od časa.
Kdaj sejati. Kdaj saditi. Kdaj gnojiti. Kdaj škropiti. Kdaj pobirati pridelek.
Enako velja za zavarovanje.
Kmetijsko zavarovanje je najbolje urediti takrat, ko je proizvodnja še mogoče ustrezno zavarovati – in ne šele takrat, ko se pokaže nevarnost škode.
To se sliši samoumevno, vendar se marsikdo na zavarovanje spomni šele, ko meteorologi napovedujejo pozebo, ko se približuje neurje ali ko je pridelek že skoraj pripravljen za žetev.
Takrat je lahko prepozno.
Ne čakajte na vremensko napoved
Predstavljajte si sadjarja, ki ima več hektarjev sadovnjaka.
Spomladi drevesa lepo cvetijo. Pridelek je videti obetaven. Vse kaže dobro.
Potem pride napoved:
“V naslednjih dneh obstaja velika nevarnost pozebe.”
Sadjar se spomni zavarovanja.
Toda zavarovanje ni dežnik, ki ga lahko odprete šele takrat, ko začne deževati.
Za sklenitev zavarovanja veljajo pogoji, roki in omejitve. Zavarovanje mora biti sklenjeno pravočasno, preden nastane zavarovalni primer, pri nekaterih kritjih pa so pomembni tudi določeni roki glede razvoja oziroma stanja pridelka.
Zato je čakanje na konkretno vremensko nevarnost zelo tvegana strategija.
Ko vidite nevihto na radarju, je lahko za zavarovanje že prepozno.
Najboljši čas je pred začetkom kritičnega obdobja
Kmetijsko zavarovanje je smiselno načrtovati pred sezono oziroma dovolj zgodaj pred obdobjem, v katerem je vaša proizvodnja najbolj izpostavljena določenemu tveganju.
Pri različnih vrstah proizvodnje je ta trenutek lahko drugačen.
Pri sadjarstvu je pomemben čas pred obdobjem, ko so nasadi najbolj izpostavljeni pozebi ali toči.
Pri poljščinah je pomembno razmišljati o zavarovanju še preden pridelek doseže fazo, ko bi bila morebitna škoda velika.
Pri živinoreji pa je logika nekoliko drugačna, saj tveganja niso vezana samo na eno kratko vremensko obdobje.
Zato univerzalnega datuma:
“Kmetijsko zavarovanje morate skleniti 1. marca.”
preprosto ni.
Pravi trenutek je odvisen od tega, kaj proizvajate, kaj želite zavarovati in katera tveganja želite vključiti.
Zakaj je dobro razmišljati o zavarovanju že pred sezono?
Ker takrat še ne razmišljate pod pritiskom.
Ko je pridelek šele načrtovan, lahko mirno pogledate:
- koliko ste vložili v proizvodnjo,
- kakšen prihodek pričakujete,
- katera tveganja so za vas najpomembnejša,
- koliko izgube bi lahko pokrili sami,
- kateri del proizvodnje želite zavarovati,
- katera kritja so vam sploh potrebna.
To je precej drugačen položaj kot takrat, ko gledate poškodovan pridelek in se sprašujete:
“Zakaj tega nisem uredil prej?”
Zavarovanje je treba načrtovati skupaj s proizvodnjo
Dober gospodar ne začne razmišljati o pridelku šele takrat, ko je čas žetve.
Že prej načrtuje.
Kmetijsko zavarovanje je del istega razmišljanja.
Ko načrtujete novo sezono, je smiselno hkrati pogledati tudi finančno stran tveganj.
Recimo, da boste letos obdelovali več hektarjev koruze.
Vaš strošek ni samo seme.
Tu so še priprava zemlje, gnojila, zaščitna sredstva, gorivo, delo, stroji in drugi stroški.
Če pridelek zaradi vremenskega dogodka močno prizadene škoda, lahko izgubite pričakovani prihodek, medtem ko velik del stroškov ostane.
Takrat postane jasno, da kmetijsko zavarovanje ni samo vprašanje:
“Koliko stane premija?”
Pravo vprašanje je:
“Koliko me lahko stane, če proizvodnje ne zaščitim?”
Kaj pa, če sem zavarovanje letos že zamudil?
Tudi če je sezona že začela, ni nujno, da je odgovor preprosto “nič se ne da narediti”.
Vendar je treba preveriti konkretne možnosti.
Pri nekaterih zavarovanjih oziroma kritjih veljajo določeni roki, pogoji glede sklenitve in stanje proizvodnje. Zato ni pametno predpostaviti, da je mogoče zavarovanje vedno skleniti kadarkoli.
Najbolje je preveriti čim prej.
Če za določeno kritje letos ni več mogoče skleniti ustreznega zavarovanja, je lahko letošnja izkušnja dober opomnik za naslednjo sezono.
Naslednje leto ne začnite razmišljati o zavarovanju takrat, ko je nevarnost že pred vrati.
Začnite prej.
Kaj pa če vremenska napoved kaže lepo vreme?
Prav takrat je lahko najlažje urediti zavarovanje.
Ko je vreme lepo, imamo občutek, da se nam nič ne bo zgodilo.
Pridelek lepo raste. Sonce sije. Ni neurij. Ni pozebe.
In človek hitro pomisli:
“Letos bo pa vse v redu.”
Toda kmet dobro ve, da se lahko razmere zelo hitro spremenijo.
Narava ne pozna naših načrtov.
En močan neurje lahko v nekaj minutah spremeni pridelek, ki je rasel več mesecev.
Zavarovanje pa ima smisel ravno zato, ker prihodnosti ne moremo nadzorovati.
Ne zavarujte se šele takrat, ko vas je strah
To je verjetno najpomembnejše sporočilo.
Če se za zavarovanje odločite samo takrat, ko vas prestraši vremenska napoved, ste se odločili zelo pozno.
Zavarovanje je najbolj koristno takrat, ko ga sklenete mirno, premišljeno in pravočasno.
Takrat lahko primerjate možnosti.
Lahko preverite različna kritja.
Lahko se odločite, kateri del proizvodnje je za vas najpomembnejši.
In predvsem – odločate se brez občutka, da morate nekaj narediti takoj, ker se jutri obeta neurje.
Kaj je dobro preveriti pred začetkom sezone?
Pred novo sezono si vzemite nekaj časa in naredite preprost pregled.
1. Kaj letos proizvajam?
Se je obseg proizvodnje spremenil?
Imate več hektarjev? Nov nasad? Več živali?
Sprememba proizvodnje pomeni tudi spremembo tveganja.
2. Kaj bi me najbolj finančno prizadelo?
Ni nujno, da je to največji pridelek.
Morda je to proizvodnja, v katero ste največ vložili, ali tista, ki predstavlja največji del vašega prihodka.
3. Katera tveganja so zame najpomembnejša?
Pozeba? Toča? Vihar? Suša? Druga vremenska ali proizvodna tveganja?
Odgovor je odvisen od vaše kmetije in proizvodnje.
4. Kaj lahko pokrijem sam?
Nekatere manjše škode lahko gospodar prenese sam.
Velika škoda, ki ogrozi celoten letni prihodek, pa je nekaj drugega.
5. Ali sem zavarovanje uredil dovolj zgodaj?
To vprašanje je zelo pomembno.
Ne preverjajte samo cene.
Preverite tudi rok sklenitve in pogoje, pod katerimi začne zavarovanje veljati.
Najboljši čas je takrat, ko še imate izbiro
Če bi moral odgovor na vprašanje iz naslova povedati v enem stavku, bi bil ta:
Najboljši čas za sklenitev kmetijskega zavarovanja je dovolj zgodaj pred začetkom obdobja, ko je vaša proizvodnja najbolj izpostavljena tveganjem – ne takrat, ko se nevarnost že pojavi.
Ko je škoda že nastala, zavarovanja za nazaj ni mogoče skleniti.
Ko je neurje že na poti, možnosti morda niso več enake.
Ko je pridelek že poškodovan, je za nekatere vrste kritij lahko prepozno.
Zato je najboljši trenutek pogosto precej manj dramatičen:
ko sedite za mizo, pogledate svojo proizvodnjo in še imate čas za mirno odločitev.
Kmetijstvo je že samo po sebi dovolj nepredvidljivo.
Ni treba, da je nepredvidljiva še zaščita vašega dela.
Razmislite o zavarovanju, preden pride sezona
Če niste prepričani, kdaj je za vašo proizvodnjo pravi trenutek za sklenitev zavarovanja, ne čakajte na prvo opozorilo o nevarnem vremenu.
Poglejte svojo proizvodnjo, tveganja in vrednost morebitne škode.