»Koliko me bo stalo zavarovanje posevkov?«
To je verjetno prvo vprašanje, ki ga ima vsak kmet, ko začne razmišljati o zavarovanju svoje proizvodnje.
In vprašanje je popolnoma razumljivo.
Pri kmetovanju je vsak strošek pomemben. Semena, gnojila, gorivo, škropiva, mehanizacija, delo in številne druge stvari že predstavljajo velik vložek. Zato nihče ne želi plačevati za zavarovanje več, kot je potrebno.
Toda pri zavarovanju posevkov cena ni enaka za vse.
Ni ene univerzalne cene, ki bi veljala za vse kmete in vse njive.
Cena je odvisna od tega, kaj pridelujete, koliko pridelujete, kje so površine in predvsem pred katerimi nevarnostmi želite zaščititi pridelek.
Zakaj ni mogoče povedati ene cene?
Predstavljajte si dva kmeta.
Prvi ima 10 hektarjev žita, drugi 10 hektarjev sadovnjaka.
Površina je enaka.
Tveganje pa ni.
Drugače je tudi, če primerjamo njivo na območju, kjer je nevarnost toče pogosta, z njivo na območju, kjer je takšno tveganje manj izrazito.
Na ceno vpliva tudi višina zavarovalne vsote oziroma vrednost pridelka, izbrana kritja in drugi pogoji konkretnega zavarovanja.
Zato je pri vprašanju »koliko stane zavarovanje posevkov?« pravilen odgovor:
odvisno od konkretnega posevka, površine, tveganj, vrednosti pridelka in izbranega obsega zavarovanja.
Kaj najbolj vpliva na ceno?
1. Vrsta posevka
Ni vseeno, ali zavarujete pšenico, koruzo, oljno ogrščico, zelenjavo ali drug pridelek.
Vsak posevek ima svoje značilnosti, razvojno obdobje in izpostavljenost posameznim nevarnostim.
Zavarovalnica zato pri izračunu premije upošteva vrsto kulture.
2. Površina
Večja kot je zavarovana površina, večji je lahko tudi skupni zavarovani obseg.
Če imate nekaj hektarjev, bo znesek praviloma drugačen, kot če obdelujete več deset hektarjev.
Toda sama površina še ne pove dovolj.
Pomembno je tudi, koliko je pridelek vreden.
3. Pričakovani pridelek in njegova vrednost
Pri zavarovanju ni pomembno samo, koliko hektarjev imate.
Pomembno je, koliko denarja je vezanega v pridelavo.
Če imate na primer pridelek, pri katerem so stroški proizvodnje visoki in je pričakovana vrednost pridelka večja, je tudi finančna posledica škode lahko precej večja.
Zato se pri zavarovanju postavlja vprašanje:
Koliko bi izgubili, če bi vam vremenski dogodek uničil pomemben del pridelka?
To je pogosto bolj pomembno od same višine premije.
4. Pred čim želite zavarovati pridelek?
To je ena najpomembnejših stvari.
Če želite zavarovanje samo za določeno nevarnost, bo obseg zaščite drugačen, kot če želite širše kritje več različnih nevarnosti.
Med nevarnostmi, ki se lahko pojavljajo pri kmetijski proizvodnji, so na primer:
- toča,
- pozeba,
- neurje,
- požar,
- poplava,
- suša,
- in druga tveganja, odvisno od konkretnega zavarovanja.
Večje kot je kritje, praviloma večji je lahko tudi strošek zavarovanja.
Toda tukaj pride do pomembnega vprašanja:
Ali je smiselno izbrati najcenejše zavarovanje?
Najcenejša polica ni vedno najugodnejša
Pri zavarovanju je zelo lahko narediti napako.
Kmet primerja dve ponudbi in vidi:
- ponudba A: 300 €,
- ponudba B: 450 €.
Na prvi pogled je prva boljša.
Toda kaj če ponudba za 300 € krije bistveno manjše tveganje oziroma ima drugačne pogoje, višjo soudeležbo pri škodi ali druge omejitve?
Potem primerjava samo po ceni nima pravega smisla.
Pri zavarovanju je pomembno gledati razmerje med ceno in zaščito.
Zavarovanje je namreč namenjeno trenutku, ko gre nekaj narobe.
Takrat pa ni pomembno, koliko ste prihranili pri premiji.
Pomembno je, koliko vam bo zavarovanje dejansko pomagalo pri nastali škodi.
Koliko bi vas stala nezavarovana škoda?
To je vprašanje, ki ga je vredno postaviti pred vprašanjem o ceni police.
Če imate pridelek, v katerega ste vložili več tisoč ali več deset tisoč evrov, je lahko strošek zavarovanja relativno majhen v primerjavi z morebitno izgubo.
Seveda to ne pomeni, da je treba vsak posevek zavarovati z najširšim možnim kritjem.
Pomeni pa, da je treba premijo pogledati v kontekstu celotnega poslovanja kmetije.
Ne vprašajte samo: »Koliko stane zavarovanje?«
Vprašajte tudi:
»Koliko me lahko stane, če ga nimam?«
Pomembna je tudi franšiza oziroma soudeležba
Pri primerjavi ponudb je treba biti pozoren tudi na morebitno soudeležbo zavarovanca pri škodi oziroma franšizo.
To lahko vpliva na višino premije in na to, koliko bi v primeru škode dejansko prejeli.
Dve polici zato lahko imata podobno ceno, vendar precej različne posledice ob škodnem dogodku.
Prav zato je pomembno, da se pred podpisom ne pogleda samo zadnje številke na ponudbi.
Poglejte tudi:
Kaj dobim za ta denar?
Cena zavarovanja je lahko odvisna tudi od območja
Vremenska tveganja niso povsod enaka.
Nekatera območja so bolj izpostavljena toči, druga neurjem, pozebi, suši ali drugim vremenskim pojavom.
Tudi lokacija zavarovanih površin je zato lahko pomembna pri določanju pogojev in premije.
Kmet, ki ima njive na različnih lokacijah, lahko zato potrebuje nekoliko drugačen pristop kot nekdo, ki ima vse površine na enem območju.
Ali se zavarovanje splača?
Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti enako za vsako kmetijo.
Če je potencialna škoda majhna in jo lahko kmet brez težav pokrije sam, je njegova odločitev lahko drugačna.
Če pa bi večja škoda pomenila resen finančni problem za kmetijo, je vprašanje zavarovanja bistveno pomembnejše.
Pomembno je razmišljati tudi o tem, kako hitro bi se kmetija po škodi lahko postavila nazaj na noge.
Če pridelek odpove, stroški in obveznosti namreč ne izginejo.
Kmetija mora še vedno plačevati račune, vzdrževati mehanizacijo, kupiti material za novo sezono in nadaljevati proizvodnjo.
Zavarovanje je zato predvsem način upravljanja tveganja.
Primer: majhna premija, velika posledica
Predstavljajte si, da imate pridelek, pri katerem pričakujete pomemben prihodek.
V pridelek ste že vložili denar in veliko svojega dela.
Nato pride močna toča in povzroči veliko škodo.
Če pridelek ni zavarovan, nosite posledice sami.
Če je ustrezno zavarovan, lahko izplačilo iz zavarovanja bistveno zmanjša finančni udarec.
To ne pomeni, da boste s škodo zaslužili.
Pomeni pa, da zaradi enega vremenskega dogodka morda ne boste ogrozili celotne sezone ali poslovanja kmetije.
Ne primerjajte samo premije
Ko dobite ponudbo za zavarovanje posevkov, si je dobro zapisati vsaj nekaj osnovnih vprašanj:
Kaj je zavarovano?
Katere nevarnosti so vključene?
Kolikšna je zavarovalna vsota?
Kakšna je soudeležba pri škodi?
Kdaj začne veljati kritje?
Kakšni so roki in pogoji?
Kaj je izključeno?
Šele ko poznate odgovore, lahko smiselno primerjate dve ponudbi.
Cena je pomembna.
Ni pa edina pomembna številka.
Tudi subvencija oziroma sofinanciranje lahko vpliva na vaš strošek
Pri kmetijskih zavarovanjih se lahko pojavljajo tudi možnosti javnega sofinanciranja zavarovalnih premij, vendar so pogoji, višine in upravičenost odvisni od veljavnih ukrepov in konkretnega primera.
Zato je pred sklenitvijo dobro preveriti tudi, ali lahko za določeno zavarovanje oziroma posevek uveljavljate kakšno obliko sofinanciranja.
Če je del premije sofinanciran, je lahko vaš dejanski strošek bistveno drugačen od začetnega zneska na ponudbi.
Vedno pa je treba preveriti aktualne pogoje za konkretno leto.
Kdaj je zavarovanje predrago?
Zavarovanje je lahko predrago, če plačujete za zaščito, ki je ne potrebujete.
Lahko pa je tudi navidezno poceni, če je zaščita tako omejena, da vam pri resni škodi ne pomaga dovolj.
Prava odločitev je nekje vmes.
Cilj ni:
»Plačati čim manj.«
Cilj je:
»Za razumen strošek dobiti zaščito, ki ima za mojo kmetijo smisel.«
To je bistvena razlika.
Najboljša cena je cena za pravo zaščito
Vsak kmet ima drugačno proizvodnjo.
Drugačne površine.
Drugačne prihodke.
Drugačne stroške.
In drugačno toleranco do tveganja.
Zato je težko reči, da je na primer 200 €, 500 € ali 1.000 € »dobra cena« za zavarovanje posevkov.
Dobra cena je tista, pri kateri dobite ustrezno zaščito glede na vrednost vašega pridelka in tveganja, ki jih sami težko nosite.
Pred sklenitvijo zato ni pomembno samo vprašanje:
»Koliko stane?«
Ampak tudi:
»Kaj dobim za to ceno?«
Želite izvedeti, koliko bi zavarovanje posevkov stalo pri vas?
Če želite konkretno številko, je treba poznati vaše posevke, površine in želena kritja.
Pošljite nam povpraševanje prek kontaktnega obrazca.
Skupaj lahko preverimo, katera zavarovanja pridejo v poštev, katera tveganja je smiselno vključiti in kakšen bi bil strošek zavarovanja za vaše posevke.
Ker pri zavarovanju ni najpomembneje, da plačate najmanj.
Pomembno je, da za svoj denar dobite zaščito, ki jo boste potrebovali takrat, ko gre kaj narobe.
👉 Pošljite povpraševanje in preverite ceno zavarovanja svojih posevkov.