Ko kmet zavaruje pridelek pred točo, si verjetno želi predvsem eno stvar:

Če toča uniči pridelek, naj zavarovanje pomaga nadomestiti nastalo finančno škodo.

Toda pri zavarovanju je pomembna podrobnost.

Ni dovolj, da na polici piše, da je pridelek zavarovan pred točo. Pomembno je vedeti, kaj konkretno je zavarovano, pod kakšnimi pogoji in kako se škoda obračuna.

To je razlika med tem, da imate zavarovanje, in tem, da veste, kakšno zaščito imate.

Toča lahko povzroči precej več kot samo nekaj poškodovanih plodov

Ko močna toča udari v sadovnjak, vinograd ali polje, je škoda lahko zelo različna.

Pri sadju so lahko poškodovani plodovi.

Pri vinogradu lahko pride do poškodb grozdov, listov, mladic in drugih delov rastline.

Pri poljščinah lahko toča poleže ali poškoduje rastline in zmanjša pričakovani pridelek.

V nekaterih primerih posledice niso vidne takoj.

Prav zato je pomembno, da se škoda ugotavlja na način, ki je določen s konkretnimi zavarovalnimi pogoji.

Kaj običajno krije zavarovanje pred točo?

Osnovni namen takšnega zavarovanja je finančna zaščita pred škodo, ki nastane zaradi zavarovane nevarnosti – v tem primeru toče.

Če zavarovani pridelek poškoduje toča in so izpolnjeni pogoji iz zavarovalne pogodbe, se škoda ugotovi in obračuna skladno s pravili konkretnega zavarovanja.

Pri tem je lahko predmet zavarovanja različna kmetijska proizvodnja, na primer:

poljščine,
sadje,
grozdje,
zelenjava,
druge kmetijske kulture.

Vendar seznam kultur in obseg kritja nista nujno enaka pri vseh zavarovanjih.

Zato je treba vedno pogledati konkretno ponudbo in zavarovalne pogoje.

Kaj se zgodi, če toča uniči samo del pridelka?

To je zelo pomembno vprašanje.

Vremenska ujma pogosto ne uniči vsega.

Lahko na primer močno poškoduje en del sadovnjaka, medtem ko je drugi del skoraj nepoškodovan.

Ali pa toča poškoduje del grozdja, preostanek pa ostane uporaben.

Pri takšni škodi se ne gleda samo na vprašanje:

»Ali je pridelek poškodovan?«

Pomemben je tudi obseg poškodbe.

Višina morebitnega izplačila je zato povezana z ugotovljeno škodo in pravili, ki veljajo za konkretno zavarovanje.

To pomeni, da lahko pri delni škodi pride do delnega izplačila.

Pomembna je zavarovalna vsota

Predstavljajte si kmeta, ki pričakuje pridelek v določeni vrednosti, vendar ga zavaruje za bistveno nižji znesek.

Ko pride velika škoda, se lahko izkaže, da zavarovalna zaščita ni takšna, kot jo je pričakoval.

Zato je pri sklepanju zavarovanja pomembno realno oceniti vrednost pridelave.

Pri tem ni pomembno samo, koliko hektarjev imate.

Pomembni so tudi:

vrsta kulture,
pričakovana količina pridelka,
vrednost pridelka,
način pridelave,
pričakovani prihodek in
pogoji konkretnega zavarovanja.

Zavarovalna vsota naj bo določena premišljeno, ne samo zato, da je premija čim nižja.

Kaj je franšiza in zakaj je pomembna?

Pri nekaterih zavarovanjih je določena franšiza.

Preprosto povedano, to pomeni, da del škode ostane na strani zavarovanca oziroma se pri izračunu izplačila upošteva na način, določen v pogodbi.

Zato je lahko zavarovanje z nižjo premijo povezano tudi z drugačnim obsegom lastnega sodelovanja pri škodi.

Ko primerjate dve ponudbi, zato ni dovolj pogledati samo:

»Koliko stane zavarovanje?«

Primerjati je treba celotno zaščito.

Dve zavarovanji imata lahko podobno ceno, vendar različne pogoje.

Ali zavarovanje krije vse, kar se zgodi po toči?

Ne nujno.

To je ena najpomembnejših stvari, ki jih mora kmet razumeti.

Zavarovanje krije tisto, kar je določeno v zavarovalni pogodbi in pripadajočih pogojih.

Če je na primer zavarovana samo določena nevarnost, to še ne pomeni, da so avtomatično vključene tudi vse druge posledice vremenskih dogodkov.

Toča, vihar, pozeba, suša, poplava in druge nevarnosti niso samoumevno ena in ista stvar.

Zato je treba preveriti, katere nevarnosti so dejansko vključene v vaše zavarovanje.

Kaj pa škoda zaradi neurja?

Kmet lahko reče:

»Prišlo je neurje in moj pridelek je poškodovan.«

Toda za zavarovanje je pomembno, kaj je škodo dejansko povzročilo in kaj določa pogodba.

Toča je ena nevarnost.

Vihar je lahko druga.

Močan dež lahko povzroči povsem drugo vrsto škode.

Zato ni dobro predvidevati, da je vse, kar se zgodi med nevihto, avtomatsko krito samo zato, ker imate sklenjeno zavarovanje pred točo.

Odločilni so konkretni pogoji zavarovanja.

Kaj pa če pride do večje škode?

Takrat je pomembno predvsem pravilno ukrepanje.

Ko je varno, je smiselno čim prej dokumentirati stanje.

Fotografije poškodovanega pridelka lahko pomagajo pri dokumentiranju dogodka.

Nato je treba škodo prijaviti na način in v rokih, ki jih določajo pogoji zavarovanja.

Pomembno je tudi, da pred morebitnim odstranjevanjem posledic preverite navodila zavarovalnice.

Pri škodi ne gre samo za to, da pokažete, da je toča padala.

Pomembno je dokazovanje in ugotavljanje dejanskega obsega škode na zavarovanem pridelku.

Kaj zavarovanje pred točo ne pomeni?

Zavarovanje ne pomeni, da bo pridelek zaradi tega boljši.

Ne prepreči toče.

Ne zagotovi, da bo kmet prejel enak prihodek, kot ga je pričakoval.

In ne pomeni nujno, da bo vsaka škoda v celoti izplačana.

Zavarovanje je finančna zaščita pod pogoji, ki so določeni v pogodbi.

Zato je zelo pomembno, da pred podpisom veste, kaj kupujete.

Največ težav nastane, ko kmet pogojev ne preveri pravočasno

Ko je vse v redu, se zavarovanju pogosto ne posveča veliko pozornosti.

Polica je sklenjena in sezona se začne.

Težava nastane, ko pride toča.

Takrat se lahko pojavijo vprašanja:

»Ali je ta parcela vključena?«

»Kolikšna je bila zavarovana vrednost?«

»Ali je vključena tudi ta kultura?«

»Kakšna je franšiza?«

»Kako se ugotavlja škoda?«

»Ali je rok za prijavo škode že začel teči?«

To so vprašanja, na katera je bolje poznati odgovor pred nevihto.

Zato ne glejte samo na besedo »toča«

Pri zavarovanju je lahko ena beseda hitro premalo.

Kmet mora gledati celotno sliko:

kaj je zavarovano + za koliko + proti kateri nevarnosti + pod katerimi pogoji + kako se obračuna škoda.

Šele takrat lahko realno ocenite, kakšno zaščito imate.

In prav tu se pogosto pokaže razlika med poceni polico in polico, ki je dejansko prilagojena kmetiji.

Kaj morate vprašati, preden zavarujete pridelek?

Pred sklenitvijo zavarovanja si je vredno zapisati nekaj preprostih vprašanj:

Katere moje kulture so lahko zavarovane?
Katere površine oziroma nasadi so vključeni?
Kolikšna je zavarovalna vrednost?
Kaj natančno krije zavarovanje?
Ali so vključene tudi druge vremenske nevarnosti?
Ali obstaja franšiza?
Kako se ugotavlja škoda?
Kako se obračuna delna škoda?
Kakšni so roki za prijavo škode?
Kaj moram narediti takoj po škodnem dogodku?

Če na ta vprašanja poznate odgovore, boste precej bolje razumeli, kaj vam zavarovanje dejansko zagotavlja.

Zavarovanje je najbolj koristno takrat, ko ga razumete

Kmet ne potrebuje še ene papirnate mape v predalu.

Potrebuje občutek, da ve, pred čim je zaščiten in kaj se bo zgodilo, če pride do škode.

Zato pri izbiri zavarovanja ne glejte samo na ceno.

Poglejte, kaj dobite za plačano premijo in ali je zaščita prilagojena vašemu pridelku in vašemu načinu kmetovanja.

Toča je nepredvidljiva.

Vaša priprava nanjo pa ni.

Želite preveriti, kaj bi bilo smiselno zavarovati na vaši kmetiji?

Vsaka kmetija je drugačna. Drugačni so pridelki, površine, vrednost proizvodnje in izpostavljenost vremenskim tveganjem.

Če želite preveriti, kaj krije zavarovanje pred točo in kakšna zaščita bi bila primerna za vaš pridelek, nam pošljite povpraševanje.

Skupaj lahko pogledamo vaše potrebe in možnosti zavarovanja ter preverimo, na kaj morate biti pozorni pred sklenitvijo.

👉 Pošljite povpraševanje in pravočasno preverite zaščito svojega pridelka pred točo.