Toča ne potrebuje veliko časa, da naredi veliko škodo.

Kmet lahko mesece skrbi za pridelek, vlaga v gnojila, zaščitna sredstva, sadike, delo in mehanizacijo. Ko se bliža čas žetve, trgatve ali obiranja, je lahko vrednost pridelka že zelo visoka.

Potem pride nevihta.

V nekaj minutah lahko toča poškoduje ali uniči pridelek, ki je nastajal več mesecev.

Zato se marsikateri kmet sprašuje:

Kako lahko pridelek zaščitim pred točo in kaj lahko naredim, če narava naredi svoje?

Ena od možnosti je zavarovanje pridelka pred točo. Vendar pri tem ni dovolj samo skleniti zavarovanje. Pomembno je, da je zavarovanje pravilno izbrano in da ustreza dejanski proizvodnji na kmetiji.

Najprej ugotovite, kaj je za vas sploh ogroženo

Preden začnete iskati zavarovanje, je koristno pogledati svojo kmetijo nekoliko drugače.

Ne samo skozi vprašanje, koliko hektarjev imate, ampak predvsem:

Koliko denarja je vezanega v letošnjem pridelku?

Pri eni kulturi je vrednost pridelka na hektar relativno nizka. Pri drugi je lahko zelo visoka.

Posebej pomembno je to pri sadjarstvu, vinogradništvu in intenzivni pridelavi zelenjave, kjer so lahko vložki in pričakovani prihodki precejšnji.

Če toča uniči del pridelka, posledica ni samo manj hrane na njivi ali manj sadja v sadovnjaku.

To je lahko tudi:

• manjši prihodek,
• izguba že vloženega denarja,
• težave pri plačevanju tekočih stroškov,
• manj denarja za naslednjo sezono,
• težave pri odplačevanju kreditov ali drugih obveznosti.

Zato je prvi korak vedno ocena lastnega tveganja.

Pridelek lahko pred točo zaščitite na več načinov

Zavarovanje ni edina oblika zaščite.

Pri določenih kulturah in vrstah pridelave je mogoče uporabiti tudi fizične zaščite, na primer protitočne mreže ali druge načine zaščite nasadov.

Toda takšna rešitev ni primerna za vsako kmetijo.

Pri poljščinah, kot so koruza, pšenica ali druge kulture na večjih površinah, fizična zaščita pogosto ni praktična ali ekonomsko izvedljiva.

Tam lahko pomembno vlogo prevzame zavarovanje.

V praksi se zato zaščita pogosto ne začne z vprašanjem:

»Ali naj zavarujem?«

Ampak:

»Katero tveganje lahko učinkovito obvladujem sam in pri katerem potrebujem dodatno finančno zaščito?«

Kaj pomeni zavarovanje pridelka pred točo?

Pri zavarovanju pridelka pred točo se zavarujete pred finančnimi posledicami škode, ki jo povzroči zavarovana nevarnost.

Če pride do zavarovalnega primera, se škoda ugotavlja v skladu s pogoji konkretnega zavarovanja, nato pa se na tej podlagi določi morebitno izplačilo.

Pomembno je razumeti, da zavarovanje ne prepreči toče.

Ko toča pade, je ne more ustaviti nobena zavarovalna polica.

Lahko pa zavarovanje pomaga ublažiti finančne posledice škode.

In to je za kmeta pogosto bistvo.

Ni pomembno samo, ali je pridelek zavarovan

Zelo pomembno je tudi kako je zavarovan.

Pri sklepanju zavarovanja je treba preveriti, kaj je predmet zavarovanja, katere nevarnosti so vključene, kako je določena zavarovalna vrednost in kako se obračunava škoda.

Posebej pomembna so vprašanja:

Kaj je zavarovano?

Ali so vključene vse kulture, ki jih želite zaščititi?

Kolikšna je zavarovalna vrednost?

Ali ustreza dejanski vrednosti oziroma pričakovanemu obsegu pridelave?

Kakšna je franšiza?

Del škode lahko v skladu s pogoji ostane na strani zavarovanca.

Kako se ugotavlja škoda?

Pomembno je vedeti, kako zavarovalnica ocenjuje posledice toče in na kakšen način se določi višina izplačila.

Kakšni so roki in postopki ob škodi?

Ko pride do toče, je pomembno hitro in pravilno ukrepanje.

Vse to je bolje vedeti vnaprej.

Kaj če toča poškoduje samo del pridelka?

Toča pogosto ne uniči celotnega pridelka.

Lahko prizadene samo določen del njive ali nasada.

Lahko je škoda na enem delu kmetije velika, na drugem pa je skoraj ni.

Pri sadju je lahko poškodovan določen delež plodov. Pri grozdju lahko pride do poškodb grozdov in trt. Pri poljščinah je lahko škoda različna glede na lokacijo in intenzivnost neurja.

Zato je pomembno, da razumete, kako konkretno zavarovanje obravnava delno škodo.

Ni dovolj vedeti samo, da je pridelek »zavarovan«.

Treba je vedeti, kaj se zgodi, ko je škoda na primer delna.

Posebno pozornost namenite vrednosti pridelka

Ena od pogostih napak je, da se pri zavarovanju gleda predvsem na površino.

Na primer:

»Imam deset hektarjev.«

Toda deset hektarjev enega pridelka ni nujno vrednih enako kot deset hektarjev drugega.

Pomembni so kultura, pričakovani pridelek, cena oziroma vrednost pridelave in drugi elementi, ki vplivajo na zavarovalno vrednost.

Če je vrednost pridelka podcenjena, lahko tudi zavarovanje ob veliki škodi ne zagotovi takšne finančne zaščite, kot jo je kmet pričakoval.

Zato je treba zavarovalno vrednost določiti premišljeno.

Kaj storiti, ko pride toča?

Takrat je pomembno predvsem, da ne ukrepate na pamet.

Ko je varno, dokumentirajte škodo.

Fotografirajte poškodovane površine, nasade in pridelek. Če je mogoče, naredite fotografije različnih delov poškodovanega območja.

Upoštevajte navodila zavarovalnice glede prijave škode in ogleda.

Pri tem ne gre samo za formalnost.

Dobra dokumentacija lahko pomaga pri ugotavljanju dejanskega obsega škode.

In še nekaj pomembnega:

Preden odstranite ali sanirate posledice škode, preverite, kaj zahtevajo pogoji vašega zavarovanja.

Pri posameznem zavarovanju so lahko postopki različni.

Ne čakajte na prvo veliko točo

To je morda najpomembnejši nasvet.

Ko toča že poškoduje pridelek, je za sklenitev zavarovanja za ta dogodek prepozno.

Zavarovanje je treba urediti pred nastankom škode in ob upoštevanju rokov, ki veljajo za posamezno zavarovanje in vrsto pridelave.

Zato je smiselno o zaščiti razmišljati že pred sezono.

Takrat imate čas primerjati možnosti, preveriti pogoje in se odločiti, kakšno raven zaščite potrebujete.

Kako torej zavarovati pridelek pred točo?

Najboljši pristop ni, da poiščete prvo zavarovanje in ga preprosto sklenete.

Naredite nekaj korakov.

1. Popišite svojo proizvodnjo

Katere kulture pridelujete, na koliko površinah in kakšna je približna vrednost pridelave?

2. Ocenite svojo finančno izpostavljenost

Kaj bi za vas pomenila večja škoda zaradi toče?

Bi lahko brez težav nadaljevali proizvodnjo?

3. Preverite možnosti fizične zaščite

Pri nekaterih kulturah so lahko smiselne protitočne mreže ali druge zaščitne rešitve.

4. Preverite zavarovanje

Poglejte, kaj je vključeno, kakšne so omejitve, franšize, zavarovalne vsote in način ugotavljanja škode.

5. Ne glejte samo cene premije

Najcenejše zavarovanje ni nujno tisto, ki vam zagotavlja zaščito, ki jo potrebujete.

Pomembno je razmerje med ceno zavarovanja in dejansko zaščito.

Kmet ne more nadzorovati vremena. Lahko pa nadzoruje svojo pripravo.

Toča bo vedno ostala naravno tveganje.

Ne morete vedeti, ali bo letos neurje prišlo, kdaj bo prišlo in kako močno bo.

Lahko pa se odločite, kako boste na tak dogodek pripravljeni.

Za nekatere kmetije bo dovolj lastna finančna rezerva.

Za druge bo smiselna fizična zaščita.

Za tretje bo pomembno zavarovanje.

Pogosto pa je najbolj smiselna kombinacija različnih ukrepov.

Bistveno je, da se odločitev sprejme pred škodo, ko je še mogoče izbirati.

Želite preveriti, kako lahko zaščitite svoj pridelek?

Vsaka kmetija ima drugačno proizvodnjo in drugačno izpostavljenost.

Če želite preveriti možnosti zavarovanja pridelka pred točo, nam pošljite povpraševanje.

Skupaj lahko pogledamo, kaj pridelujete, kakšna je vaša izpostavljenost in kakšna oblika zavarovanja bi bila za vas smiselna.

👉 Pošljite povpraševanje in preverite možnosti zavarovanja svojega pridelka pred točo.