To je vprašanje, ki ga kmet pogosto začne postavljati šele takrat, ko pogleda čez njivo, v sadovnjak ali vinograd in vidi posledice toče.
»Ali je škode dovolj, da bom dobil izplačilo?«
Odgovor je odvisen od konkretnega zavarovanja.
Pri zavarovanju pridelka namreč ni mogoče reči, da mora biti škoda vedno na primer 10 %, 15 % ali 20 %, da bi zavarovalnica izplačala škodo.
Odločilno je, kakšna franšiza oziroma soudeležba pri škodi je dogovorjena v vaši zavarovalni pogodbi in kako se po pogojih zavarovanja ugotavlja škoda.
To je pomembno razumeti, še preden pride do prve toče.
Kaj sploh pomeni franšiza?
Franšiza pomeni, da del škode nosi zavarovanec sam.
Če je na primer v zavarovanju določena odbitna franšiza, se pri izračunu izplačila upošteva ta soudeležba.
Zato ni dovolj vedeti, da imate pridelek zavarovan pred točo.
Vedeti morate tudi:
Kakšna je franšiza?
Od katere osnove se izračuna?
Kako se pri vašem zavarovanju ugotavlja škoda?
In predvsem:
Kaj to pomeni za moje morebitno izplačilo?
Pri različnih vrstah zavarovanj so lahko pravila različna.
Pomembna razlika: prag za izplačilo in franšiza nista vedno ista stvar
Tu se kmetje lahko hitro znajdejo v dilemi.
Recimo, da je dogovorjena franšiza.
To še ne pomeni nujno, da je škoda do določene višine preprosto »neobstoječa«.
Pri nekaterih oblikah franšize zavarovalnica ob škodi, ki preseže franšizo, od ugotovljene škode odšteje dogovorjeni znesek oziroma delež.
Zato je treba poznati konkretne pogoje police.
Ni dovolj vprašati: »Koliko odstotkov škode potrebujem?«
Pravilnejše vprašanje je:
»Kako se pri mojem zavarovanju izračuna škoda in kako se pri tem upošteva franšiza?«
To je bistvena razlika.
Zakaj se potem pogosto omenja 15 %?
Pri zavarovanju kmetijske proizvodnje je 15 % pomemben podatek predvsem zaradi državnega sofinanciranja.
Za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov je za sofinanciranje predpisana odbitna franšiza najmanj 15 % zavarovalne vsote na posamezni zavarovani površini.
Toda to ne pomeni:
»Če je škode manj kot 15 %, zavarovalnica nikoli nič ne izplača.«
To bi bila preveč poenostavljena razlaga.
15 % je v tem kontekstu predvsem pogoj, povezan z upravičenostjo zavarovanja do državnega sofinanciranja.
Kaj se zgodi ob konkretni škodi, pa je treba preveriti v zavarovalnih pogojih in na polici.
Poglejmo preprost primer
Recimo, da imate zavarovan pridelek in pride močna toča.
Strokovna ocena pokaže, da je pridelek poškodovan.
Toda škoda ni 100 %.
Morda je poškodovanih 20 % pridelka.
Ali 40 %.
Ali 70 %.
Zavarovanje je lahko še vedno relevantno pri vseh teh primerih.
Višina morebitnega izplačila pa je odvisna od načina ugotavljanja škode, zavarovalne vsote, franšize in drugih pogojev konkretnega zavarovanja.
Zato ni pravilno razmišljati samo:
»Če ni uničeno vse, ne dobim nič.«
To pogosto ni prava slika.
Toča lahko naredi zelo različno škodo
Predstavljajte si sadovnjak.
Na enem delu je toča padala nekaj minut in poškodovala skoraj vse plodove.
Na drugem delu je bila toča šibkejša.
Na tretjem delu je ni bilo skoraj nič.
Skupna škoda na celotni površini zato ni nujno enaka škodi na najbolj poškodovanem delu.
Podobno je lahko pri vinogradu ali poljščinah.
Zato se škoda ugotavlja po pravilih zavarovanja in na podlagi dejanskega stanja.
Ni dovolj pogledati enega drevesa ali ene njive in reči:
»Tukaj je škoda 50 %.«
Pomembno je, kako se škoda ocenjuje pri konkretnem zavarovanju.
Zakaj je zavarovalna vsota tako pomembna?
Predstavljajte si dva kmeta.
Oba imata 10 hektarjev.
Prvi ima pridelek, katerega zavarovalna vrednost znaša 15.000 €.
Drugi ima pridelek, katerega zavarovalna vrednost znaša 50.000 €.
Če bi bila pri obeh ugotovljena enaka odstotna škoda, posledice v evrih seveda niso enake.
Zato je pri zavarovanju pomembno, da je pravilno določena tudi zavarovalna vrednost oziroma zavarovalna vsota.
Pri nekaterih produktih se zavarovanje pridelka sklepa po posameznih parcelah in na podlagi dogovorjene zavarovalne cene ter količine pridelka. Triglav na primer pri svojem primeru za pšenico prikazuje izračun zavarovalne vsote na hektar iz pričakovanega pridelka in zavarovalne cene.
To pomeni, da se izplačilo ne more razumeti brez poznavanja osnovnega zavarovanja.
Majhna škoda je lahko za kmeta velika težava
Tu je še ena stvar, ki jo je vredno poudariti.
Kmet ne gleda na škodo samo skozi oči zavarovalnice.
Če toča poškoduje 20 % pridelka, to za kmeta ni nujno »majhna stvar«.
Denar je bil že vložen.
Delo je bilo opravljeno.
Gnojila so bila kupljena.
Stroji so bili uporabljeni.
Škropiva in druga sredstva so bila porabljena.
Pridelek pa je zdaj manj vreden.
Zato je vprašanje zavarovanja pomembno že pri relativno manjših poškodbah – vendar samo, če konkretna zavarovalna pogodba takšno škodo pokriva.
Kaj pa če je škoda zelo velika?
Če toča povzroči zelo veliko škodo, je seveda pomemben tudi postopek prijave in ocenjevanja.
Kmet naj škodo čim prej dokumentira in prijavi skladno z navodili zavarovalnice.
Fotografije poškodovanega pridelka so lahko koristne.
Pomembno je tudi, da kmet pred sanacijo oziroma odstranjevanjem posledic preveri navodila zavarovalnice.
Pri škodnem dogodku je treba omogočiti ugotavljanje dejanskega obsega škode.
Zavarovalnica nato na podlagi pogodbe in ugotovljenega obsega škode določi morebitno izplačilo.
Ali lahko dobim izplačilo tudi pri delni škodi?
Da, delna škoda je lahko predmet izplačila, če so izpolnjeni pogoji konkretnega zavarovanja.
To je zelo pomembno.
Zavarovanje pridelka ni nujno namenjeno samo primeru, ko je vse popolnoma uničeno.
Toča lahko pride, poškoduje del pridelka in povzroči finančno škodo.
Prav takšne situacije so razlog, da je treba razumeti način ocenjevanja in obračunavanja škode.
Vendar pa ni mogoče vnaprej določiti enega odstotka, ki bi veljal za vse police.
Ne zamenjujte državnega sofinanciranja z izplačilom škode
To je še ena pomembna razlika.
Država pri upravičenih zavarovanjih posevkov, nasadov in plodov trenutno sofinancira 70 % obračunane premije.
To je pomoč pri plačilu zavarovanja.
Ko pride do toče, pa morebitno izplačilo ureja zavarovalnica v skladu z vašo zavarovalno pogodbo.
To sta dve popolnoma različni stvari.
Sofinanciranje premije ≠ izplačilo škode.
Najpomembnejše vprašanje ni »koliko odstotkov škode?«
Če želite res vedeti, ali ste dobro zavarovani, vprašajte nekaj drugega:
»Kaj se zgodi, če toča jutri poškoduje moj pridelek?«
Nato preverite:
- kako se ugotavlja škoda,
- kakšna je franšiza,
- od katere osnove se izračuna,
- kako se obravnava delna škoda,
- kakšna je zavarovalna vsota,
- katere površine in kulture so vključene,
- kakšni so roki za prijavo,
- kako poteka ogled škode,
- in kako se določi končno izplačilo.
Ko poznate odgovore na ta vprašanja, veste precej več kot samo to, da imate »zavarovanje proti toči«.
Pred točo imate čas. Po njej ga nimate več.
Ko se nebo stemni in začne padati toča, je za spreminjanje zavarovanja prepozno.
Takrat lahko samo ugotavljate posledice.
Zato je dobro, da že pred sezono veste:
koliko je vreden vaš pridelek, koliko bi vas prizadela večja škoda in kakšno zaščito vam dejansko daje vaša zavarovalna pogodba.
In predvsem, da ne predvidevate, da pri vseh zavarovanjih veljajo enaka pravila.
Želite vedeti, koliko škode mora nastati na vašem pridelku?
Pri zavarovanju ni univerzalnega odgovora.
Prag in način izplačila sta odvisna od konkretne zavarovalne pogodbe, franšize, zavarovalne vsote in načina obračuna škode.
Če imate pridelek zavarovan ali o zavarovanju šele razmišljate, nam pošljite povpraševanje.
Pregledali bomo, kaj je zavarovano, kakšna je franšiza in kako bi se pri vaši kmetiji obravnavala škoda zaradi toče.
Bolje je to vedeti danes, kot iskati odgovor takrat, ko je pridelek že poškodovan.