Ko po močni nevihti stopite na njivo, v sadovnjak ali v vinograd, je lahko prvi občutek zelo jasen: toča je naredila ogromno škodo.
Polomljeni listi, odpadli plodovi, poškodovani poganjki, poležano žito. Ponekod je videti, kot da je čez pridelek zapeljal stroj.
Toda potem pride pomembnejše vprašanje:
Kolikšna je dejansko škoda in koliko bo zavarovalnica izplačala?
Tu stvari niso več tako preproste.
Pri ocenjevanju škode se namreč ne gleda samo na to, koliko je pridelek videti poškodovan. Pomembno je, kaj je bilo zavarovano, kakšna je bila pričakovana količina oziroma vrednost pridelka, katera nevarnost je povzročila škodo, kakšni so pogoji police in kakšna soudeležba pri škodi je bila dogovorjena.
Prvi pogled na njivo še ni ocena škode
Kmet lahko takoj po toči vidi, da je na primer polovica listov koruze poškodovana.
Ali pa v vinogradu opazi ogromno odtrganih listov in poškodovanih grozdov.
Toda iz tega še ne moremo avtomatično reči:
»Škode je 50 odstotkov.«
Poškodovan videz rastline namreč še ne pomeni nujno enakega odstotka zmanjšanja pridelka.
Rastlina lahko del poškodb nadomesti. Pri nekaterih kulturah se lahko pridelek po poškodbi še razvija, pri drugih pa je škoda dokončna.
Zato je pri ocenjevanju pomembna dejanska posledica škodnega dogodka za zavarovani pridelek, ne samo prvi vizualni vtis.
Kaj se pri oceni sploh ugotavlja?
Pri škodnem dogodku se ugotavlja predvsem:
- katera kultura je bila poškodovana,
- na kateri površini je nastala škoda,
- ali je škodo povzročila zavarovana nevarnost,
- v kateri razvojni fazi je bil pridelek,
- kakšen obseg poškodb je nastal,
- kako poškodbe vplivajo na pričakovani pridelek,
- kakšna zavarovalna vsota oziroma jamstvo je bilo dogovorjeno,
- in kakšna odbitna franšiza oziroma druga soudeležba je določena v pogodbi.
To je razlog, zakaj dve njivi po isti nevihti nista nujno ocenjeni enako.
Tudi dve enako veliki njivi iste kulture nista nujno enako vredni z vidika zavarovanja.
Pri oceni je zelo pomemben trenutek, ko je toča udarila
Toča v začetku rastne sezone in toča tik pred žetvijo nista ista škoda.
Predstavljajte si pšenico.
Če jo toča poškoduje v času, ko je še dovolj zgodaj za nadaljnji razvoj, je lahko končni vpliv drugačen kot takrat, ko je pridelek tik pred žetvijo.
Podobno velja za sadovnjak.
Če toča poškoduje mlade plodove, je treba oceniti posledice za pridelek. Če pa tik pred obiranjem poškoduje že skoraj zrelo sadje, so lahko posledice takojšnje – od odpadanja plodov do zmanjšane kakovosti in tržne vrednosti.
Pri trajnih nasadih je lahko zgodba še bolj zapletena, saj škoda ni nujno omejena samo na letošnji pridelek.
Zato je čas nastanka škode pomemben del ocene.
Ni pomembno samo, koliko plodov je poškodovanih
To je posebej pomembno pri sadju in grozdju.
Recimo, da je na drevesu 100 jabolk.
Če jih je toča poškodovala 30, to še ne pomeni avtomatično, da je škoda 30 odstotkov zavarovalne vsote.
Zakaj?
Ker je lahko del poškodovanih jabolk še vedno primeren za prodajo, del jih bo morda namenjen drugi kakovostni kategoriji, del pa bo popolnoma neuporaben.
Poškodba lahko vpliva tudi na kakovost in posledično na vrednost pridelka.
Podobno velja za grozdje. Poškodovane jagode, grozdi in trsi lahko pomenijo različne posledice glede na razvojno fazo in obseg poškodb.
Zato je pri ocenjevanju pomembna povezava med fizično poškodbo in posledico za zavarovani pridelek.
Kaj pa, če je poškodovan samo del njive?
To je zelo pogosta situacija.
Nevihta lahko prizadene eno parcelo močno, sosednjo pa skoraj nič.
Ali pa toča preide čez njivo tako, da je na enem delu škoda velika, na drugem pa precej manjša.
Pri zavarovanju po posameznih površinah je zato pomembno, kaj je dejansko zavarovano in na kateri površini je nastala škoda.
Zavarovanje ni namenjeno temu, da bi se povprečje škode na celotni kmetiji preprosto določilo »na oko«.
Pomembno je, katera zavarovana površina je bila prizadeta in kako so zanjo določeni pogoji zavarovanja.
Zakaj fotografija ni dovolj?
Danes ima skoraj vsak kmet telefon in lahko takoj po toči naredi fotografije.
To je zelo koristno.
Fotografije lahko pokažejo:
- kdaj je škoda nastala,
- kako močna je bila toča,
- kateri deli rastlin so poškodovani,
- obseg poškodb,
- stanje pridelka neposredno po dogodku.
Toda fotografija sama po sebi praviloma še ne pomeni končne ocene škode.
Na fotografiji lahko vidimo poškodovane liste, stebla ali plodove. Težje pa je iz fotografije zanesljivo določiti, koliko bo zaradi tega dejansko manj pridelka oziroma kakšna bo končna posledica škodnega dogodka.
Zato je pomembno, da fotografije naredite čim prej in z različnih delov poškodovane površine, vendar hkrati upoštevate navodila zavarovalnice glede prijave in ogleda škode.
Kaj naj kmet naredi takoj po toči?
Največja napaka je, da bi človek v šoku želel čim prej »pospraviti« posledice.
Preden začnete odstranjevati poškodovane dele, preoravati njivo, kositi ali kako drugače spreminjati stanje, je zato smiselno preveriti, kaj zahteva zavarovalnica oziroma kako je treba škodo prijaviti.
Praktično pa je dobro:
1. Fotografirajte škodo.
Naredite širše posnetke celotne površine in tudi podrobne fotografije poškodb.
2. Zabeležite datum in približen čas neurja.
To je pomemben podatek pri prijavi škode.
3. Ne zavrzite dokazov o škodi.
Če je mogoče, naj bo stanje pridelka dokumentirano, preden se začnejo izvajati ukrepi, ki spremenijo stanje na površini.
4. Škodo prijavite čim prej.
Ne čakajte, da mine več tednov, čeprav se vam zdi, da je škoda očitna.
5. Upoštevajte navodila zavarovalnice.
Predvsem glede nadaljnjih agrotehničnih ukrepov in morebitnega ogleda škode.
Ali se škoda oceni takoj?
Ne nujno.
To je še ena stvar, ki jo kmetje pogosto spregledajo.
Takoj po toči je mogoče videti ogromno poškodb, vendar pri nekaterih kulturah končni vpliv na pridelek še ni povsem jasen.
Rastlina se lahko še razvija.
Zato je lahko za pravilno oceno pomembno tudi spremljanje nadaljnjega razvoja pridelka.
To je eden od razlogov, zakaj ni mogoče za vsako kulturo določiti preprostega pravila:
»Videti je 40 % poškodovano, zato je škoda 40 %.«
Takšen pristop bi bil preveč poenostavljen.
Kaj pa 15-odstotna franšiza?
Pri tem je potrebna posebna previdnost, ker se 15 odstotkov pogosto napačno razume.
Pri zavarovanju posevkov, nasadov in plodov, ki je vključeno v državno sofinanciranje, mora biti zavarovalno kritje sklenjeno z odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote na posamezni zavarovani površini. Odkup franšize, manjše ali enake 15 %, se ne sofinancira.
To ne pomeni, da je pri vsaki zavarovalni polici vsaka škoda pod 15 % avtomatično brez izplačila.
Pomen franšize je odvisen od konkretnih pogojev zavarovanja.
Zato je pri vprašanju:
»Ali bom za 10 ali 20 odstotkov škode dobil izplačilo?«
treba najprej pogledati konkretno polico in njene pogoje.
Kako pridejo od ocene škode do zavarovalnine?
Poenostavljeno povedano je logika takšna:
škodni dogodek → ugotovitev škode → določitev obsega škode → upoštevanje zavarovalne vsote/jamstva in franšize → izračun zavarovalnine.
Toda formula ni pri vseh kulturah in vseh zavarovanjih enaka.
Zato ni dobro uporabljati enega primera kot univerzalnega pravila.
Na primer, Zavarovalnica Triglav za enega od svojih aktualnih primerov navaja pšenico z zavarovalno vsoto 1.250 € na hektar in primer, pri katerem bi ob polovičnem pridelku zaradi toče izplačilo znašalo 525 €. Pri popolnem uničenju v istem primeru navaja 1.150 €. To je konkreten primer njihovega produkta, ne splošna formula za vsa kmetijska zavarovanja.
Prav zato je pri sklepanju zavarovanja veliko pomembneje razumeti, kaj pravzaprav kupujete, kot pa gledati samo ceno premije.
Kaj če se kmet in zavarovalnica ne strinjata glede ocene?
Tudi to se lahko zgodi.
Kmet vidi svojo njivo vsak dan. Pozna pridelek, ve, kakšen je bil pred neurjem, in pogosto zelo hitro dobi občutek, kolikšen del pridelka je izgubljen.
Zavarovalnica pa mora škodo oceniti na podlagi pogodbe, zavarovalnih pogojev in ugotovljenega dejanskega stanja.
Zato je pomembno, da je postopek čim bolj dokumentiran.
Če menite, da ocena ne odraža dejanskega obsega škode, ni dobro ostati samo pri stavku:
»To ni mogoče, jaz vem, koliko je škode.«
Veliko bolj koristno je zahtevati pojasnilo, kako je bila ocena narejena in kateri elementi so bili pri njej upoštevani.
Največja napaka se pogosto zgodi že pred točo
Veliko ljudi začne razmišljati o zavarovanju šele takrat, ko gledajo poškodovan pridelek.
Takrat je seveda prepozno.
Zavarovanje se sklepa prej, pri njem pa se določijo ključni elementi, ki bodo pozneje vplivali tudi na obravnavo škode.
Pri aktualnem sistemu je pomembno tudi, da država za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov trenutno sofinancira 70 % obračunane premije, vključno z davkom od prometa zavarovalnih poslov, če so izpolnjeni pogoji.
Zato vprašanje ni samo:
»Koliko stane zavarovanje?«
Veliko pomembnejše vprašanje je:
»Kaj se bo zgodilo, če me toča dejansko prizadene?«
Kolikšna je zavarovalna vsota?
Kakšno jamstvo imam?
Kakšna je franšiza?
Kako se ocenjuje škoda pri moji kulturi?
Katere nevarnosti so vključene?
In predvsem – ali zavarovanje dejansko ustreza mojemu načinu pridelave in vrednosti pridelka?
Toča lahko v nekaj minutah spremeni celoletno delo
Kmet ne zavaruje samo nekaj ton žita, kilogramov grozdja ali zabojev sadja.
Za tem pridelkom so meseci dela, seme, sadike, gnojila, škropiva, gorivo, mehanizacija, delo in številni stroški, ki so nastali že pred nevihto.
Zato je pravilna ocena škode pomembna.
Ne zato, da bi kmet dobil »čim več«, in ne zato, da bi zavarovalnica plačala »čim manj«.
Pomembno je, da je škoda ocenjena po pravilih konkretnega zavarovanja in čim bolj objektivno glede na dejanski vpliv škodnega dogodka na zavarovani pridelek.
In prav zato je dobro, da kmet že pred podpisom police razume, kako bo stvar delovala takrat, ko bo zavarovanje najbolj potreboval.
Preden sklenete zavarovanje, preverite predvsem to
Če pridelujete žita, sadje, grozdje, hmelj, vrtnine ali druge kulture, si pred sklenitvijo zavarovanja vzemite nekaj časa za naslednja vprašanja:
- Kaj je pri meni dejansko zavarovano?
- Kakšna je zavarovalna vsota na hektar?
- Kako se določa pričakovani pridelek?
- Kakšno jamstvo oziroma kritje izbiram?
- Kakšna je odbitna franšiza?
- Kako se ocenjuje delna škoda?
- Kako se obravnava zmanjšanje kakovosti pridelka?
- Katere nevarnosti so vključene?
- Kaj moram narediti takoj po škodnem dogodku?
Če na ta vprašanja ne poznate odgovora, je težko vedeti, kaj lahko od zavarovanja pričakujete.
Če vas zanima, kako bi bilo zavarovanje videti pri vašem pridelku
Vsaka kmetija je drugačna. Drugačni so pridelek, površine, kultura, vrednost proizvodnje in tveganja.
Zato ni smiselno gledati samo splošnega oglasa ali najcenejše premije.
Pošljite nam povpraševanje in skupaj preverimo, kako bi bilo mogoče zavarovati vaš pridelek pred točo, kakšna kritja pridejo v poštev in kaj bi v primeru škode dejansko pomenila vaša zavarovalna vsota.
👉 Pošljite povpraševanje preko našega kontaktnega obrazca.